Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
révsk -a tudi rèvsk rêvska m (ẹ̑; ȅ ē)
posamezen glas pri revskanju: slišati revsk
// revskanje: pasji revsk je utihnil
SSKJ²
révskanje tudi rêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ)
glagolnik od revskati: divje revskanje psov / naveličal se je njenega revskanja
SSKJ²
révskati -am tudi rêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ)
1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes je revskal in se zaganjal vanj; pren. topovi so revskali
2. slabš. zadirčno govoriti s kom: prišel sem po nasvet, vi pa revskate name / dovolj vas imam, je revskal
SSKJ²
révskniti -em tudi rêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: pes je revsknil; pren. top je nekajkrat revsknil
2. slabš. zadirčno reči: izgini, je revsknil / ženska je nekaj jezno revsknila proti nam
SSKJ²
révsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
revskniti: pes je revsnil in se zagnal vanj / ne ganite se, je revsnil poročnik
SSKJ²
révščina -e ž (ẹ́)
1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini
2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina
3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino
4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina
● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten
SSKJ²
revšè -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok: revše ima komaj tri mesece; revše je že zgodaj ostalo brez staršev / kot nagovor ti ubogo revše
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: kaj nam pa more tako revše; to revše si nič ne upa
// nepomemben človek: takole revše se ne more primerjati z nami
SSKJ²
réz1 -a m (ẹ̑)
1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali
// kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo
2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla
3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze
4. agr. rez2: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza
● star. preizkusiti ostrino reza rezila
♦ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto
SSKJ²
réz2 -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑)
1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu
// mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez
2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: raztrositi rezi
3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu
SSKJ²
réza -e ž (ẹ́)
zareza, črta: reze v kamnu, lesu
SSKJ²
rezáč -a m (á)
1. kdor reže: rezač si je nabrusil nož
♦ papir. delavec, ki na rezalnem stroju reže papir, lepenko
2. nar. vzhodno obrezovalec (vinske) trte: rezači so začeli z delom; najeti rezače in kopače
SSKJ²
rezáča -e ž (á)
lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje: z rezačo obdelati zemljo / lopata rezača
SSKJ²
rezáj -a m (ȃ)
1. rezina, kos1: odrezali so mu tanek rezaj kruha
2. jezikosl. pokončna črtica, ki se v jezikoslovnih analizah in priročnikih uporablja za označevanje meje znotraj besede: raba rezaja je v slovenskih slovarjih redkost
● pazil je, da ne bi naredil napačnega rezaja reza
SSKJ²
rezálec -lca [rezau̯ca in rezalca] m (ȃ)
delavec, ki reže: rezalec starega železa; vodja rezalcev / rezalec stekla
♦ teh. plamenski rezalec
SSKJ²
rezálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rezanje: rezalno orodje / rezalni stroj za furnir, papir
♦ strojn. rezalna hitrost hitrost gibanja rezila glede na obdelovanec; rezalno olje olje za hlajenje, mazanje pri obdelovanju kovin
SSKJ²
rezalíšče -a s (í)
navt. kraj, prostor za rezanje železnih, jeklenih delov ladje: ladjo bodo demontirali v rezališču / rezališče starih ladij
SSKJ²
rezálnica -e ž (ȃ)
1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica
2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica
♦ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo
SSKJ²
rezálnik -a m (ȃ)
stroj, priprava za rezanje: rezati zelje na rezalniku; rezalnik mesa; rezalnik v knjigoveznici
♦ obrt. sodarski rezalnik sodarski rezilnik; teh. plamenski rezalnik naprava za rezanje kovin s plamenom
SSKJ²
rezálo -a s (á)
priprava za rezanje: z rezalom obrezovati, vrezovati; rezalo za steklo
● zastar. nož ima različna rezala rezila
SSKJ²
rézančen -čna -o prid. (ẹ̑)
v zvezi rezančno testo nekvašeno testo iz moke in jajc: delati rezančno testo; krpice iz rezančnega testa
Število zadetkov: 167421