Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
púhalica -e ž (ū)
nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz2: veter je povzročal puhalice
SSKJ²
puhálka -e [tudi puhau̯ka] ž (ȃ)
1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka
2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko
SSKJ²
puhálnik -a [tudi puhau̯nik] m (ȃ)
agr. naprava, ki daje, povzroča močen tok zraka, za premeščanje, odstranjevanje kake snovi: s puhalnikom zmetati seno na kozolec / puhalnik kombajna; puhalnik za seno / vključiti puhalnik
SSKJ²
puhálo -a s (á)
teh. priprava, ki daje, oddaja tok zraka v sunkih: puhalo je potiskalo zrak v zgorevalni prostor; puhalo za hlajenje stroja / kovaško puhalo; puhalo na motorni pogon
// agr. cevasti del puhalnika: zamenjati puhalo
SSKJ²
púhanje -a s (ū)
glagolnik od puhati: puhanje lokomotive / puhanje pare iz kotla / medvedje puhanje
SSKJ²
púhast -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puh1: puhasti piščanci / puhasta pernica / puhasta dlaka / ekspr. lahki puhasti oblaki / puhasta površina lista / puhasti sneg velike, rahle snežinke, ki nastanejo pri nizki temperaturi
♦ bot. puhasti hrast hrast s puhasto dlakavimi mladimi poganjki, Quercus pubescens; puhasta breza breza, ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
    púhasto prisl.:
    puhasto dlakav
SSKJ²
puhastolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum:
SSKJ²
púhati -am nedov. (ū)
1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima
// pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove
// ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva
2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal
3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka
// ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla
    puháje :
    počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline
    puhajóč -a -e:
    črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver
SSKJ²
púhavec -vca m (ȗ)
ekspr. puhast ptičji mladič: puhavce hranita samec in samica / mladiči puhavci
♦ bot. puhasti hrast
SSKJ²
púhec -hca m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od puh1: gosji puhec / puhec na bradi
SSKJ²
púhek -hka m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od puh1: s puhkom pokriti mladiči / na bradi mu poganja prvi puhek
SSKJ²
púhel -hla -o [puhəu̯] prid. (ú)
1. ki je zaradi motenj v rasti redek, prazen: puhla kolerabica, repa / puhlo seme nekalivo
2. ekspr. ki ni dovolj gost, trdno sprijet: puhel sneg; zemlja je puhla
3. ekspr. notranje, duhovno prazen: puhle šale; tako življenje je puhlo / puhle besede / puhli formalisti
● ekspr. človek puhle glave človek, ki zelo malo ali nič ne ve
SSKJ²
púhlež -a m (ȗ)
ekspr. notranje, duhovno prazen človek: bil je pravi puhlež
SSKJ²
púhlica tudi puhlíca -e ž (ú; í)
1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami
2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico
SSKJ²
púhličast tudi puhlíčast -a -o prid. (ú; í)
nanašajoč se na puhlico: puhličast govor / puhličasta zemlja
SSKJ²
púhličen tudi puhlíčen -čna -o prid. (ú; ȋ)
nanašajoč se na puhlico: puhlične lastnosti / puhlična zemlja
SSKJ²
puhlôba -e ž (ó)
puhlost: puhloba življenja
SSKJ²
puhloglàv in puhlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki zelo malo ali nič ne ve: puhloglav človek / puhloglavo govorjenje
SSKJ²
puhloglávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor zelo malo ali nič ne ve: smešiti puhloglavce
SSKJ²
puhloglávka -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki zelo malo ali nič ne ve: klepetulja in puhloglavka
Število zadetkov: 163549