Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brucéla -e ž (ẹ̑)
biol. bakterija, ki povzroča brucelozo:
SSKJ²
brucelóza -e ž (ọ̑)
med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza
SSKJ²
brúcka -e ž (ȗ)
slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck
SSKJ²
brúclja -e ž (ȗ)
slabš. brucka
SSKJ²
brúcmajór -ja m (ȗ-ọ̑)
šol. žarg. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce:
SSKJ²
brucovánje -a s (ȃ)
zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucev v študentsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje
SSKJ²
brúcovski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bruce: brucovske šale; brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje
SSKJ²
brúcovstvo -a s (ȗ)
lastnost, značilnost brucev: brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku
SSKJ²
brucúlja -e ž (ú)
slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo
SSKJ²
bruhálen -lna -o prid. (ȃ)
ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva
SSKJ²
bruhálnik -a [bruhau̯nik tudi bruhalnik] m (ȃ)
geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki
SSKJ²
brúhanje -a s (ū)
glagolnik od bruhati:
a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi
b) bruhanje ognjenikov
SSKJ²
brúhati -am nedov. (ū ȗ)
1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e:
    bruhajoč vulkan
SSKJ²
brúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
// s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
SSKJ²
brumaire -a [brimêr] m (ȇ)
zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije:
SSKJ²
brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū)
1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena
2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti
    brúmno prisl.:
    brumno živeti
SSKJ²
brúmnost -i ž (ú)
zastar. pobožnost: nikoli ni kazal kake posebne brumnosti
SSKJ²
brúnarica -e ž (ȗ)
tur. koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene: v alpskem slogu zgrajena brunarica
SSKJ²
brúnast -a -o prid. (ū)
ki je iz brun: ljudje so sedli na brunaste klopi; brunaste stene
SSKJ²
brúnce -a s (ū)
manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla; hrastova brunca
Število zadetkov: 104116