Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
devetérec in devetêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
lit. štiristopni jambski verz z nadštevilnim zlogom:
SSKJ²
devetérica -e ž (ẹ̑)
skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov
SSKJ²
devetéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina devetih enot
a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar)
b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed deveterih otrok
SSKJ²
devetero... prvi del zloženk
nanašajoč se na število devet: deveterogub, deveterokotnik
SSKJ²
deveterogúb -a m (ȗ)
zool. devetogub
SSKJ²
devêti -a -o štev. (é)
ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h21h; v deveto leto gre / deveti del celote
● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
SSKJ²
devetíca -e ž (í)
1. pog. številka devet: devetica je bila moja srečna številka / na tej progi vozi devetica tramvaj, avtobus številka devet
2. igralna karta z devetimi znaki: ko je zamenjal dve karti, je dobil asa in devetico
SSKJ²
devêtič prisl. (é)
pri ponavljanju ali v zapovrstju na devetem mestu: ko je pomeril devetič, je končno zadel
SSKJ²
devetína -e ž (í)
del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino
♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu
SSKJ²
devétindevétdeset -ih štev. (ẹ̑-ẹ̑)
1. izraža število ali številko devetindevetdeset [99]: jeseni bo star devetindevetdeset let; Tržaška cesta 99
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: za nepoštenost [je] razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden (I. Cankar)
SSKJ²
devétka -e ž (ẹ̑)
1. pog. številka devet: samo devetko je čakal, pa bi imel tombolo / devetka vozi vsake četrt ure tramvaj, avtobus številka devet
2. igralna karta z devetimi znaki: srčna devetka
SSKJ²
devetkáč -a m (á)
slabš. kdor veliko govori o nepomembnih stvareh: bil je velik devetkač in jezikač; prazni devetkači
SSKJ²
devetkánje -a s (ȃ)
glagolnik od devetkati: bil je naveličan njenega devetkanja / njegova povest je prazno devetkanje
SSKJ²
devetkáti -ám nedov. (á ȃ)
slabš. veliko govoriti o nepomembnih stvareh: kar naprej devetka in devetka; kaj devetkaš!
// govoriti, pripovedovati: devetkal je o svojih dogodivščinah / ne devetkaj neslanosti!
SSKJ²
devetkéla -e ž (ẹ̑)
slabš. ženska, ki veliko govori o nepomembnih stvareh: žlobudrava devetkela
SSKJ²
devétkrat prisl. (ẹ̑)
izraža devet ponovitev: devetkrat ena je devet; devetkrat mu je pisal / devetkrat večji; devetkrat manj
SSKJ²
devétkraten tudi devétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā)
devetkrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži devetkratno težo / ekspr. devetkratno izobilje
SSKJ²
devétléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
1. star devet let: devetleten otrok
2. ki traja devet let: devetletni program; letos se izteče devetletni mandat štirim ustavnim sodnikom; devetletna zaporna kazen / devetletna osnovna šola
SSKJ²
devetlétka -e ž (ẹ̑)
devetletna osnovna šola: program devetletke; uvedba devetletke; v devetletki je med izbirnimi predmeti kar sedem tujih jezikov
SSKJ²
devetlétkar -ja m (ẹ̑)
učenec devetletne osnovne šole: devetletkarji so pouk obiskovali na različnih nivojih; prva generacija devetletkarjev
Število zadetkov: 108474