Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žužélka -e ž (ẹ̑)
majhna žival s členjenim telesom, tremi pari členastih nog in navadno krili, tipalkami: žuželke brenčijo, letajo; škodljive žuželke; ličinke žuželk; piki žuželk; čebele, hrošči in druge žuželke / krilate, nekrilate žuželke; vodne žuželke
♦ zool. žuželke živali s členjenim obročkastim telesom, pokritim s hitinom, Insecta; kljunate žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo, Hemiptera
SSKJ²
žužélkar -ja m (ẹ̑)
knjiž. entomolog: žuželkar ureja svojo zbirko
SSKJ²
žužélkin -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na žuželko: polomljena žuželkina krila / žuželkin strup žuželčji
SSKJ²
žužkocvétka -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. rastline, ki jih oprašujejo žuželke: vetrocvetke in žužkocvetke
SSKJ²
žužkojéd1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
1. žužkojeda žival: med ptiči so žužkojedi zelo koristni
2. nav. mn., zool. manjši sesalci z ostrimi zobmi, ki se hranijo predvsem z žuželkami, Insectivora: ježi, krti, rovke in drugi žužkojedi
SSKJ²
žužkojéd2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki se hrani z žuželkami: zrnojede in žužkojede ptice
♦ bot. žužkojeda rastlina mesojeda rastlina
SSKJ²
žužkoslôvec -vca m (ȏ)
knjiž. entomolog: članki žužkoslovcev
SSKJ²
žužkoslôvje -a s (ȏ)
knjiž. entomologija: zanimalo ga je žužkoslovje
SSKJ²
žúžlja -e ž (ȗ)
1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
SSKJ²
žužljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žužljati: žužljanje živalic v travi / za vrati se sliši žužljanje otrok
SSKJ²
žužljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v hlevu žužljajo brenclji
// dajati tem glasovom podoben glas: vretena so žužljala / potok enolično žužlja
2. nerazločno govoriti: žužljal je nekaj nerazumljivega
// vsebinsko prazno govoriti: na kratko povej, kar misliš, in ne žužljaj toliko
SSKJ²
žúžnja -e ž (ū)
ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
SSKJ²
žužnjáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko posluša tega žužnjača
SSKJ²
žužnjálast -a -o prid. (á)
ekspr. ki nerazločno govori: žužnjalast starec / žužnjalasto govorjenje
SSKJ²
žužnjálo -a s (á)
ekspr. kdor nerazločno govori: on je pravo žužnjalo
SSKJ²
žužnjánje -a s (ȃ)
glagolnik od žužnjati: slišalo se je žužnjanje čebel / žužnjanje otrok
SSKJ²
žužnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke
// dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja
2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci
// vsebinsko prazno govoriti: kar naprej je nekaj žužnjal / kaj žužnjaš, tiho bodi
SSKJ²
žužnjàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki se oglaša z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: žužnjav roj čebel / žužnjavi glasovi
SSKJ²
žvála -e ž (á) nav. mn.
1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale
2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale
SSKJ²
žváliti -im nedov. (á ȃ)
nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh
Število zadetkov: 101375