Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bezgôv in bezgòv -ôva -o in bèzgov -a -o [bəzgov-] prid. (ó; ȍ ó; ə̀)
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
SSKJ²
bezgôvec in bèzgovec -vca [bəzgovəc] m (ō; ə̀)
bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca
// sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
SSKJ²
bezgovína -e [bəzgovina] ž (í)
bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje
SSKJ²
bezgôvje -a [bəzgou̯je] s (ȏ)
bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
SSKJ²
bezgôvka in bèzgovka -e [bəzgou̯ka] ž (ō; ə̀)
igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami
// slabš. slaba puška:
SSKJ²
bezjáča -e ž (á)
zastar. široka tesarska sekira; tesača: izdeloval je grablje in toporišča za bezjače
SSKJ²
bezják -a m (á)
star. neumnež, tepec: teh bezjakov ne bo težko ogoljufati
SSKJ²
bezljánje -a [bəzljanje in bezljanje] s (ȃ)
glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav
SSKJ²
bezljáti -ám [bəzljati in bezljati] nedov. (á ȃ)
1. splašeno se poditi: krave bezljajo
// pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš
2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati
SSKJ²
bezljàv -áva -o [bəzljav- in bezljav-] prid. (ȁ á)
ki rad bezlja: bezljava krava
SSKJ²
bezníca -e ž (í)
zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo
SSKJ²
bezníčar -ja m (ȋ)
nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji
SSKJ²
bezníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na beznico: bezniške kvante; bezniška popevka / bezniška četrt
SSKJ²
bezoár -ja m (ȃ)
zool. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev:
SSKJ²
béž -- prid. (ẹ̑)
podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta bež in siva; moda te sezone priporoča bež tone
SSKJ²
bežánje -a s (ȃ)
glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
SSKJ²
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
    bežèč -éča -e:
    bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; 
prim. beži
Celotno geslo Frazemi
bežáti Frazemi s sestavino bežáti:
bežáti, kot bi kóga desét biričev gonílo, bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bežáti, kot bi sršéni podíli kóga, bežáti, kot zájec
Celotno geslo Pregovori
bežati
V VARIANTI IZRAZOV: Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo
SSKJ²
béžec -žca m (ẹ̑)
zastar. begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand – O. Župančič)
Število zadetkov: 101825