Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
izbévskati -am tudi izbêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ)
slabš. reči, povedati: izbevskaj, kar si slišal
SSKJ²
izbezáti -ám tudi zbezáti -ám [izbəzati; zbəzati] dov. (á ȃ)
1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico
// z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka iz luknjice, psa izpod peči
2. ekspr. z vztrajnim iskanjem najti, odkriti: patrulja je prečesala ves gozd in ju izbezala; končno so izbezali gospodarja / najlepše krape je izbezal v tolmunu
// z vztrajnim poizvedovanjem izvedeti kaj: izbezal je iz njega vse, kar ga je zanimalo / na komandi so izbezali voz, ki naj jih odpelje; prim. zbezati
Celotno geslo Etimološki
izbezáti – glej bezáti
SSKJ²
izbezgáti -ám [izbəzgati] dov. (á ȃ)
star. izbezati: izbezgati miš iz luknje / počakaj, da kaj izbezgam iz njega
SSKJ²
ízbica -e ž (ȋ)
manjšalnica od izba: gorka, temna izbica / stanoval je v podstrešni izbici
Celotno geslo Etimološki
ȋzbica – glej ȋzba
SSKJ²
izbíčati -am tudi zbíčati -am dov. (ī ȋ)
1. pretepsti z bičem: izbičati kaznjenca / ekspr. izbičali so ga do smrti; pren. trpljenje ga je izbičalo
2. knjiž. s silo spraviti kaj iz česa: dež je izbičal iz rož vonjave
    izbíčan tudi zbíčan -a -o:
    izbičan obsojenec; izbičano srce; 
prim. zbičati
SSKJ²
izbijáč -a m (á)
teh. jeklen klin, ki se pri izbijanju nastavi na predmet, da se ta izbije: odstraniti kovico, zagozdo z izbijačem
SSKJ²
izbijálo -a s (á)
teh. izbijač
SSKJ²
izbíjanje -a s (í)
glagolnik od izbijati: izbijanje zagozde / izbijanje elektronov iz kovin / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v izbijanju
SSKJ²
izbíjati -am nedov. (í)
1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde
// s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok
● ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ fiz. izbijati elektrone iz kovin
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave)
// s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo
3. ekspr. dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija
5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati
Celotno geslo Etimološki
izbíjati – glej bíti2
SSKJ²
izbíra -e ž (ȋ)
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti na izbiro / kot vljudnostna fraza vse ti je na izbiro, kar vzemi si
● star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. tu je blaga na izbiro zelo veliko
♦ pravn. svoboda izbire in odločitve
// položaj, ko se je treba odločiti za eno od več možnosti: biti, stati pred izbiro / imel sem samo dve izbiri / ekspr., kot podkrepitev trditve ponudbo moraš sprejeti, druge izbire ni, nimaš
2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti: popestriti, povečati izbiro; omejiti se v izbiri barv / izpopolniti izbiro kruha uvesti nove vrste kruha
// z rodilnikom količina, množina sploh: izbira izdelkov je tu zelo velika; bogata izbira vzorcev za tapete
SSKJ²
izbiráč -a m (á)
izbiralec: izbirač premoga
SSKJ²
izbirálec -lca [izbirau̯ca tudi izbiralca] m (ȃ)
kdor izbira: izbiralci premoga, semen
SSKJ²
izbirálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izbiranje: izbiralna priprava / izbiralna sposobnost
♦ gozd. izbiralno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves
SSKJ²
izbirálka -e [izbirau̯ka tudi izbiralka] ž (ȃ)
ženska, ki izbira: izbiralke so odbirale kamenje iz premoga
SSKJ²
izbirálnik -a m (ȃ)
1. ptt priprava v avtomatski telefonski centrali, s katero se vzpostavi zveza med dvema aparatoma: okvara izbiralnika / linijski, vrtilni izbiralnik
2. agr. stroj za izbiranje semena: z izbiralnikom ločiti grašico od pšenice
SSKJ²
izbíranje -a s (ī)
glagolnik od izbirati: izbiranje blaga / izbiranje fižola / star. dati, imeti na izbiranje na izbiro
SSKJ²
izbírati -am nedov. (ī ȋ)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati besede za slavnostni govor; izbirati otroku ime; izbirati med dvema možnostma; učenci si izbirajo poklic
● v jezi ne izbira besed uporablja neprimerne, žaljive besede; ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ ptt, nekdaj izbirati telefonsko številko vrteti številčnik na telefonskem aparatu, ustrezno zaželeni telefonski številki, zvezi
2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti; prebirati: izbirati fižol
// odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbirati riž
Število zadetkov: 127548