Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kóngo -- v prid. rabi (ọ̑)
kem., v zvezi kongo rdečilo in rdečilo kongo organsko barvilo rdeče barve za mikroskopske preparate:
SSKJ²
kongregácija -e ž (á) rel.
1. najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija
2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije
3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija
SSKJ²
kongregacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kongregacijo: kongregacijski odbori / kongregacijski znak
SSKJ²
kongregacioníst -a m (ȋ)
rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, razširjene zlasti v angleško govorečih deželah: starši so bili strogi kongregacionisti
SSKJ²
kongrés tudi kongrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres; kongres geologov
// ekspr. udeleženci takega sestanka: o tem lahko odloča edinole kongres / publ. kongres dela plenarno in v komisijah
2. v Združenih državah Amerike zakonodajno telo, parlament: kongres ni sprejel proračuna v celoti; predsednik je predložil kongresu osnutek zakona
3. v nekaterih državah organizacija, zlasti politična: zasedanje indijskega kongresa
♦ rel. evharistični kongres; zgod. dunajski kongres kongres leta 1815 na Dunaju, na katerem je bila ustanovljena sveta aliansa; ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821
SSKJ²
kongrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kongres: kongresni dnevi; kongresne prireditve / kongresne razprave o kulturi in šolstvu / kongresni odbor / kongresna knjižnica v Washingtonu / indijska kongresna stranka
SSKJ²
kongresíst -a m (ȋ)
nav. ekspr. udeleženec kongresa: živahne diskusije kongresistov; skrb za informiranost kongresistov
SSKJ²
kongrésnica -e ž (ẹ̑)
1. v Združenih državah Amerike članica zakonodajnega telesa, parlamenta: kandidirati za kongresnico; demokratska, republikanska kongresnica; kalifornijska kongresnica / ameriška kongresnica
2. udeleženka kongresa: kongresnica je podala svoje mnenje
SSKJ²
kongrésnik -a m (ẹ̑)
1. v Združenih državah Amerike član zakonodajnega telesa, parlamenta: več let je bil kongresnik; demokratski, republikanski kongresnik; kalifornijski kongresnik / ameriški kongresnik
2. udeleženec kongresa: skrb za dobro počutje gostov, zlasti kongresnikov
SSKJ²
kongrésovec -vca m (ẹ̄) nav. ekspr.
1. udeleženec kongresa: kongresovci razpravljajo o novih znanstvenih dognanjih
2. v Združenih državah Amerike član kongresa: zasedanje kongresovcev
SSKJ²
kóngrua -e ž (ọ̑)
star. plača, ki jo dobi duhovnik od države: odpovedati se kongrui
SSKJ²
kongruénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. skladnost, ujemanje: ta kongruenca je le navidezna; kongruenca med prepričanjem in življenjem
♦ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti; skladnost; jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi, ujemanje; mat. odnos med celima številoma, ki dasta, če se delita z istim številom, enak ostanek
SSKJ²
kongruénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. skladen, ujemajoč se: kongruentne oblike
SSKJ²
kongruéntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. skladnost, ujemanje: kongruentnost vprašanj in odgovorov
SSKJ²
koníca -e ž (í)
1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike
// končni, ožji del česa sploh: konice čevljev; konica jezika, nosu / konice dreves / hoditi po konicah prstov
// tako oblikovan predmet: izdelovati, vgrajevati diamantne konice; luknje dela z jekleno konico / pero ima iridijevo konico
♦ arheol. na eni strani priostreno prazgodovinsko orodje ali orožje iz kamna, kosti, kovine
2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji: promet ob konicah je izredno gost; prodajne zmogljivosti v konicah ne zadoščajo / elektrika nove hidroelektrarne bo le za kritje konic / prometne konice
// navadno v povedni rabi najvišja dosegljiva ali dosežena stopnja: pri tem vozilu je konica 140 km na uro; prav v vojni tematiki je pisatelj dosegel svojo kvalitetno konico vrh, višek
SSKJ²
koníčast -a -o prid. (í)
ki je na eni strani zožen, izoblikovan v konico: koničasti vrhovi gora / koničasti čevlji / koničasti listi; mož s koničasto brado / koničasto deblo na enem koncu precej tanjše kot na drugem
SSKJ²
kóničen1 -čna -o prid. (ọ́)
teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič
SSKJ²
koníčen2 -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na konica 2: pomanjkanje konične električne energije; močna konična obremenitev cest
SSKJ²
koníčiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. šiliti, ožiti: fant je koničil palico
SSKJ²
kóničnost -i ž (ọ́)
teh. lastnost, značilnost koničnega: koničnost orodja
Število zadetkov: 127548