Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
ivȃnjščica -e ž
SSKJ²
ivér1 tudi íver -a m (ẹ̑; ȋ)
zastar. iver2: iveri so leteli izpod sekire na vse strani
SSKJ²
ivér2 in íver -i ž (ẹ̑; ȋ)
1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri
2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice
3. knjiž. misel, izrek: drobne iveri in sentence
● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
♦ les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
Celotno geslo Etimološki
ivẹ̑r1 -i ž
Celotno geslo Etimološki
ivẹ́r2 – glej ivẹ̑r1
SSKJ²
ivérast tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne plošče
♦ min. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi
SSKJ²
ivéren in íveren -rna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
ki je iz iveri: iverni izdelki / iverne plošče plošče, narejene pod pritiskom iz iveri in fenolnih smol, lepil
SSKJ²
íverica tudi ivérica -e ž (ȋ; ẹ̑)
les. žarg. iverna plošča: ta del omare je iz iverice
Celotno geslo Etimološki
ȋverica – glej ivẹ̑r1
SSKJ²
ivérje tudi íverje -a s (ẹ̑; ȋ)
več iveri: polno iverja in suhljadi je ležalo po tleh
♦ les. drobni deli lesa določenih mer in oblik
SSKJ²
íverka tudi ivérka -e ž (ȋ; ẹ̑)
pog. iverna plošča: obiti z iverkami; proizvodnja iverk
Celotno geslo Etimološki
ȋverka – glej ivẹ̑r1
SSKJ²
ivérnat in ívernat -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
bogat z ivermi: ivernata snov / ivernate plošče iverne plošče
SSKJ²
ívjast -a -o prid. (ȋ)
ivnat: ivjaste veje
SSKJ²
ívje -a s (ȋ)
snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na drevju: po grmovju se dela ivje; veje so pokrite z ivjem; svetlikajoče se ivje
● ekspr. glavo mu je pobelilo ivje njegovi lasje so postali sivi, beli
Celotno geslo Etimološki
ȋvje -a s
SSKJ²
ívnat -a -o prid. (ȋ)
pokrit z ivjem: ivnate veje; kučma in lasje so bili ivnati; ivnato drevje
SSKJ²
ívovje -a s (í)
drevje, grmovje iv: trstje se prepleta z ivovjem
// veje iv: nalomiti ivovja
SSKJ²
iz predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe
2. za izražanje
a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva
3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti
5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let
6. za izražanje
a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine
8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od
Celotno geslo Etimološki
iz predl. z rod.
Število zadetkov: 127548