Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
izbīrati – glej bráti
SSKJ²
izbírčen tudi zbírčen -čna -o prid., izbírčnejši tudi zbírčnejši (ȋ)
ki ima zelo velike zahteve pri izbiri česa, zlasti jedi, pijače: izbirčen človek; otrok je razvajen in izbirčen / izbirčen v hrani / poslušalci so postali bolj izbirčni
● pog., ekspr. ti si pa res izbirčna Metka izbirčen človek, zlasti otrok
Celotno geslo Etimološki
izbȋrčen -čna prid.
SSKJ²
izbírčnež -a m (ȋ)
ekspr. izbirčen človek: takemu izbirčnežu je težko ustreči
SSKJ²
izbírčnica -e ž (ȋ)
ekspr. izbirčna ženska: prava izbirčnica je
SSKJ²
izbírčnost -i ž (ȋ)
lastnost izbirčnega človeka: znana je njegova izbirčnost / odvaditi otroka izbirčnosti
SSKJ²
izbírek -rka m (ȋ)
kar ostane po izbiranju, navadno slabše kakovosti: ker je prišel prepozno, je dobil le izbirek; izbirek sadja
● preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
Celotno geslo Etimološki
izbȋrek – glej bráti
SSKJ²
izbíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na izbor, izbiro: izbirni kriterij; izbirna možnost / izbirna komisija
♦ šah., šport. izbirni turnir; izbirno tekmovanje tekmovanje, na katerem se na podlagi rezultatov določijo tekmovalci za nadaljnje tekmovanje; šol. izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; izbirna šola nekdaj neobvezna šola, za katero so potrebne določene sposobnosti; nav. mn. izbirna vsebina obvezna šolska ali zunajšolska dejavnost, ki si jo učenec sam izbere izmed ponujenih dejavnosti in omogoča pridobivanje takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo učenčeve individualne želje in zanimanja
SSKJ²
izbirljív -a -o prid. (ī í)
zastar. izbirčen: izbirljiv otrok / izbirljiv v jedi
SSKJ²
izbirljívec -vca m (ȋ)
zastar. izbirčen človek: takih izbirljivcev ne maramo
SSKJ²
izbirljívka -e ž (ȋ)
zastar. izbirčna ženska: je velika izbirljivka
SSKJ²
izbírnik -a m (ȋ)
rač. na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav: brskati po izbirniku; osnovni, slovenski izbirnik
SSKJ²
izbiseríti -ím in zbiseríti -ím dov. (ī í)
knjiž. narediti kaj podobno biseru: sončni žarki so izbiserili roso na vrtnicah / pomagala mu je, da se je njegov sen izbiseril v resničnost
SSKJ²
izbistriti ipd. gl. zbistriti ipd.
SSKJ²
izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čim več dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
    izbít -a -o:
    izbiti elektroni; izbiti zobje; 
prim. zbiti
Celotno geslo Etimološki
izbíti – glej bíti2
SSKJ²
izblebetáti -ám in -éčem tudi zblebetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izblebeta; izblebetal je, od kod so dobili orožje; izblebetal se je svojemu tovarišu / v opravičilo je izblebetal nekaj besed rekel, povedal
SSKJ²
izblêkniti -em in izblékniti -em tudi zblêkniti -em in zblékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑)
slabš. v naglici izreči kaj nepremišljenega: žal mu je bilo za to, kar je izbleknil / izbleknil je vse podrobnosti rekel, povedal
// nepremišljeno reči, povedati: bali so se, da ne bo pri zaslišanju kaj izbleknil
SSKJ²
izblískati se -am se dov., tudi izbliskájte se; tudi izbliskála se (í)
brezoseb. prenehati bliskati se: izbliskalo se je
Število zadetkov: 127548