Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nadhòd -óda m (ȍ ọ́)
mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo: zgraditi nadhod nad avtocesto; nadhodi in podhodi
SSKJ²
nadigráti -ám dov. (á ȃ)
publ. z boljšo igro doseči premoč: v začetku srečanja so gostje nadigrali domačine; mladi šahist je nadigral velemojstra
SSKJ²
nadíh -a m (ȋ) knjiž.
1. rahel barvni odtenek: sencam je dal slikar moder nadih; listje že dobiva rdeč nadih; cvet z rožnatim nadihom; na licih je imela nadih rdečice / vlažen nadih na šipah
2. rahla zvočna ali čustvena obarvanost: oddaljenost je dajala melodiji otožen nadih; njegove besede so imele posmehljiv nadih / s takimi dodatki dajemo oblekam modni nadih poudarek; afera je dobila političen nadih prizvok / z oslabljenim pomenom: pogledala ga je z nadihom groze; v njegovem glasu je bilo opaziti nadih škodoželjnosti
SSKJ²
nadíhati -am dov. (í ȋ)
z dihanjem priti do česa, navadno zraka: nadihati toplega zraka pod odejo
    nadíhati se 
    1. nav. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po (svežem) zraku: šli so ven, da bi se nadihali in razgibali / želi si nadihati se svežega zraka
    2. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa: nadihati se dima, smrada
SSKJ²
nadíhniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. rahlo obarvati: jeza ji je nadihnila lica z rdečico
    nadíhnjen -a -o:
    rdečkasto nadihnjen cvet
SSKJ²
nadímati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
zastar. dvigati, napenjati: veter ji je nadimal plašč / prsi so se jim nadimale od navdušenja
SSKJ²
nàdindividuálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
nadoseben: nadindividualni interesi, principi / te umetnine so nadindividualne in nadčasovne / nadindividualna, kolektivna zavest
SSKJ²
nadír -ja m (ī)
geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče: zenit in nadir
SSKJ²
nadírati -am nedov. (ī ȋ)
ekspr. grobo, glasno oštevati: za vsako malenkost ga nadira; vsak dan jo nadira in zmerja
SSKJ²
nadišáviti -im dov. (ā ȃ)
narediti kaj dišeče: nadišaviti perilo; skrbno se je obril in nadišavil
    nadišávljen -a -o:
    nadišavljeno dekle; bil je nadišavljen s kolonjsko vodo
SSKJ²
nadivjáti se -ám se dov. (á ȃ)
ekspr. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: tu je dovolj prostora, da se bodo otroci lahko nadivjali
// zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na veselici so se naplesali in nadivjali
SSKJ²
nàdizkústven -a -o prid. (ȁ-ȗ)
knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje: nadizkustvena resničnost, teorija / nadizkustven odnos do stvarnosti ki ne upošteva izkustva
SSKJ²
nàdjàz -áza m (ȁ-ȁ ȁ-ȃ)
psih., po Freudu nezavedna, družbena plast življenja človeka: jaz in nadjaz
SSKJ²
nàdjógi -ja m (ȁ-ọ̑)
blazina, ki se da na vzmetnico: nadjogi in odeja
SSKJ²
nadkolénka -e ž (ẹ̑)
nav. mn. nogavica, ki sega nad kolena: gumijaste nadkolenke
SSKJ²
nadkolénski -a -o prid. (ẹ̑)
ki sega nad kolena: nadkolenski škornji
SSKJ²
nadkomôlčen -čna -o [natkomou̯čən] prid. (ȏ)
nadlakten: nadkomolčna kost, mišica
SSKJ²
nadkòp -ópa m (ȍ ọ́)
mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi
SSKJ²
nadkríliti -im dov. (í ī)
knjiž. prekositi, preseči2: s svojo lepoto je nadkrilila okolico; v marljivosti je vse nadkrilil
SSKJ²
nadkriljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prekašati, presegati: po razumnosti in izkušnjah ga nadkriljuje; s svojim znanjem jih zelo nadkriljuje
Število zadetkov: 137290