Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nadkríti -kríjem dov., nadkrìl tudi nadkríl (í ȋ)
knjiž. pokriti, zavarovati: nadkriti hodnik / zaradi močne svetlobe si je nadkrila oči z roko
    nadkrít -a -o:
    nadkrite stopnice
SSKJ²
nàdkrôvje -a s (ȁ-ȏ)
navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: stene nadkrovja so bile uničene
SSKJ²
nadláhet -htí tudi -hti ž (ȃ)
nav. mn. nadlaket2: zagorele nadlahti
SSKJ²
nadláhten -tna -o prid. (ȃ)
nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice
SSKJ²
nadláhtje -a s (ȃ)
star. nadlaket2: tesno se je oklenila njegovega nadlahtja
SSKJ²
nadláhtnica -e ž (ȃ)
anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica
SSKJ²
nàdlák -a m (ȁ-ȃ)
lak, ki se nanaša kot zaščitna prevleka na polakirane nohte: nohte je zaščitila z nadlakom
SSKJ²
nadláket1 -kta m (ȃ)
del roke med komolcem in ramo: prijel jo je za nadlaket; nadlaket in podlaket
SSKJ²
nadláket2 -ktí tudi -kti ž (ȃ)
del roke med komolcem in ramo: rokavice ji segajo do nadlakti; zgrabil ga je za nadlaket
SSKJ²
nadlákten -tna -o (ȃ)
pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice
SSKJ²
nadláktnica -e ž (ȃ)
anat. nadlahtnica: zlom desne nadlaktnice
SSKJ²
nadlánka -e ž (ȃ)
zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve
SSKJ²
nàdledvíčen -čna -o prid. (ȁ-ȋ)
anat., v zvezi nadledvična žleza parna žleza z notranjim izločanjem ob zgornjem delu ledvic: hormon nadledvične žleze
SSKJ²
nadléga -e ž (ẹ̑)
1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega
● to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen
2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
SSKJ²
nadlegoválec -lca [nadlegovau̯ca] m (ȃ)
kdor koga nadleguje: otresti se nadlegovalca / nadlegovalec žensk
SSKJ²
nadlegovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nadlegovati: ni se zmenil za njegovo nadlegovanje; z nadlegovanjem doseči kaj
SSKJ²
nadlegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pisno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem
// nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto
● ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave
2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel
// vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči
SSKJ²
nadlehtje gl. nadlahtje
SSKJ²
nadletávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. letati nad čim, preletavati: ameriška letala so več dni nadletavala nasprotnikovo ozemlje
SSKJ²
nadléžen -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe
// nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla
    nadléžno prisl.:
    nadležno spraševati
Število zadetkov: 137290