Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bezljàv -áva -o [bəzljav- in bezljav-] prid. (ȁ á)
ki rad bezlja: bezljava krava
SSKJ²
bezníca -e ž (í)
zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo
SSKJ²
bezníčar -ja m (ȋ)
nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji
SSKJ²
bezníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na beznico: bezniške kvante; bezniška popevka / bezniška četrt
SSKJ²
bezoár -ja m (ȃ)
zool. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev:
SSKJ²
béž -- prid. (ẹ̑)
podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta bež in siva; moda te sezone priporoča bež tone
SSKJ²
bežánje -a s (ȃ)
glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
SSKJ²
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
    bežèč -éča -e:
    bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; 
prim. beži
SSKJ²
béžec -žca m (ẹ̑)
zastar. begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand – O. Župančič)
SSKJ²
béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž.
1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski
2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja
// pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence
3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter
    béžno prisl.:
    jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
SSKJ²
béži -te medm. (ẹ̄)
izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
SSKJ²
bežíšče -a s (í)
geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene točke na premici: konstruirati bežišče premice
SSKJ²
béžnica -e ž (ẹ̑)
geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene premice na ravnini: konstruirati bežnico ravnine
SSKJ²
béžnost -i ž (ẹ́)
knjiž. lastnost, značilnost bežnega: bežnost doživetij, hipa
SSKJ²
bi členica, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša
1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
SSKJ²
bi... ali bí... in bi... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen; bifurkacija
SSKJ²
biánko in bianco [bjánko] prisl. (ȃ)
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; v prid. rabi: bianko podpis
♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
SSKJ²
bíatlon -a m (ȋ)
šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu
SSKJ²
bíatlonec -nca m (ȋ)
šport. športnik, ki se ukvarja z biatlonom: najboljši slovenski biatlonci; zadnja preizkušnja biatloncev pred svetovnim prvenstvom / zasledovalna tekma biatloncev
SSKJ²
bíatlonka -e ž (ȋ)
šport. športnica, ki se ukvarja z biatlonom: slovenske biatlonke so dosegle zgodovinski uspeh; odlična, uspešna, vrhunska biatlonka; vodilna biatlonka reprezentance; šprinterska preizkušnja biatlonk / štafetna, zasledovalna tekma biatlonk
Število zadetkov: 101635