Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
tog gl. drven
SSKJ²
tóga1 -e ž (ọ́)
1. pri starih Rimljanih dolgo moško vrhnje oblačilo, ki se ovije okoli telesa: zaviti se v togo; senatorji v belih togah
2. halji podobno uradno oblačilo sodnikov, pravnikov in univerzitetnih profesorjev: tožilec je bil oblečen v črno togo
SSKJ²
tóga2 -e ž (ọ́)
zastar. žalost: čutiti veliko togo; bridka, grenka toga / kmalu je bilo konec vseh tog in nadlog skrbi in težav
Celotno geslo Kostelski
togo gl. izcela
SSKJ²
togolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima toge liste: togolistne rastline
SSKJ²
tógost tudi togóst -i ž (ọ́; ọ̑)
lastnost, značilnost togega: togost železne žice / togost tkanin / togost mišic / miselna, značajska togost / togost predpisov / togost filmskih dialogov / predramil se je iz togosti
SSKJ²
togôta -e ž (ó)
1. velika stopnja jeze, razdraženosti: togota ga je minila; ekspr. pograbila, prijela ga je togota; njeno ugovarjanje ga je spravilo v togoto; ekspr.: divja togota; izbruhi togote / ekspr. jokati, tresti se od togote; v togoti je zagrabil nož; ekspr. z vso togoto je zasadil sekiro v tnalo
2. ekspr. silovitost, divjost: togota nevihte
SSKJ²
togôten -tna -o prid. (ó)
1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku
// ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje
2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj
3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje
    togôtno prisl.:
    togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata
SSKJ²
togotíti -ím tudi togôtiti -im nedov. (ī í; ō ȏ)
spravljati v veliko jezo, razdraženost: togotila ga je zavest lastne nemoči; zavlačevanje je delavce vse bolj togotilo; s svojo mirnostjo jih je zelo togotila
    togotíti se tudi togôtiti se
    čutiti, izražati veliko jezo, razdraženost: začel je kričati in se togotiti; togotiti se zaradi sosede; ekspr. togoti se na ves svet
    // izražati veliko nezadovoljstvo, ogorčenost: slišal ga je, kako se togoti; gospodinja se je togotila, da ni dobro pospravljeno
SSKJ²
togotljív -a -o prid.(ī í)
1. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: že od nekdaj je bil togotljiv; postati togotljiv
2. ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togotljivo kričanje, vedenje
    togotljívo prisl.:
    togotljivo govoriti
SSKJ²
togotljívost -i ž (í)
lastnost togotljivega človeka: zaradi svoje togotljivosti je z vsemi sprt
SSKJ²
togôtnež -a m (ȏ)
ekspr. togoten človek: s takim togotnežem nočem imeti opravka
SSKJ²
togôtnica -e ž (ȏ)
ekspr. togotna ženska: pomiriti togotnico
SSKJ²
togôtnost -i ž (ó)
velika stopnja jeze, razdraženosti: togotnost ga je minila; v togotnosti mu je potrgal vse gumbe / težko prenaša njegovo togotnost
SSKJ²
togováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. žalovati, tožiti: ne toguj, kmalu se vrnemo; mati toguje po sinu / togovati za starimi časi
SSKJ²
tóhel tôhla in tóhla -o [tohəu̯prid. (ọ́ ó, ọ́)
star. zatohel: tohel zrak / tohla beznica
SSKJ²
tohlína -e ž (í)
star. zatohlost: tohlina in duh po plesnobi
SSKJ²
tohlôba -e ž (óstar.
1. zatohlost: tohloba kleti
2. trohnoba: v gozdu je dišalo po tohlobi
SSKJ²
tohnéti -ím nedov. (ẹ́ ístar.
1. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka tohni
2. trohneti: les je že začel tohneti
SSKJ²
tók1 -a m, mn. tokôvi in tóki (ọ̑)
1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro
// nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov
2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja
3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka
4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok
// to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji
5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti
6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem območju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok
// prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi
7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem
8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer
● 
ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ 
elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka
Število zadetkov: 114460