Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
tolažílen -lna -o prid. (ȋ)
ki tolaži: tolažilne besede; tvoje govorjenje ni tolažilno / dobiti tolažilno nagrado
● šport. žarg. tolažilno tekmovanje dodatno tekmovanje posameznikov ali moštev za uvrstitev od določenega mesta naprej
    tolažílno prisl.:
    tolažilno pripomniti; sam.: povej mi kaj tolažilnega
SSKJ²
tolažílka -e [tolažiu̯ka in tolažilka] ž (ȋ)
tolažnica: tolažilka je ni mogla pomiriti / ekspr. čela se je dotaknila roka tolažilka
SSKJ²
tolažílo -a s (í)
knjiž. kar tolaži, potolaži; tolažba: pesem mu je bila tolažilo ob prijateljevi smrti / v delu išče tolažila / ta misel mi je v tolažilo
♦ rel. prejeti tolažila vere zakramente za umirajoče
SSKJ²
tolažíti in tolážiti -im, in tolážiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati tolaži jokajočega otroka; tolažiti se s srečnim naključjem / tolaži nas misel, da se kmalu vrneš / saj bo bolje, jo je tolažil
2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tolažiti lakoto; z vinom si je tolažil žejo
3. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tolažiti jezo, žalost / tolažiti bolečino
    tolažèč -éča -e:
    tolažeč jo, je marsikaj obljubil; tolažeče besede; prisl.: tolažeče prigovarjati
Celotno geslo Kostelski
tolažiti ► tȯˈlaːžėt -ėn nedov.
SSKJ²
tolažljív -a -o prid.(ī í)
ki tolaži: njen glas je bil tolažljiv; tolažljiva misel, novica
    tolažljívo prisl.:
    tolažljivo reči; sam.: povedati kaj tolažljivega
SSKJ²
tolažníca -e ž (í)
ženska, ki tolaži: mati je bila edina tolažnica; prijazna tolažnica; tolažnica v nesreči / ekspr. pesem tolažnica
Celotno geslo Kostelski
tolažnica gl. troštarica
SSKJ²
tolažník -a m (í)
kdor tolaži: mož ji je bil tolažnik in spodbujevalec; tolažnik obupanih; tolažnik v žalosti / ekspr. spanec tolažnik
Celotno geslo Kostelski
tolčaj ► ˈtučai̯ tuˈčaːja m
SSKJ²
tôlčenec -nca [tou̯čenəc] m (ȏ)
grad. ročno drobljeno kamenje: mešati pesek s tolčencem
SSKJ²
tôlčenje -a [tou̯čenje] s (ó)
glagolnik od tolči: zaslišalo se je tolčenje s kladivom; močno, rahlo tolčenje / tolčenje kamenja / tolčenje orehov / umiriti tolčenje srca
Celotno geslo Kostelski
tolčevnica ► tuˈčẹːvėnca -e ž
Celotno geslo Kostelski
tolčevnik ► tuˈčẹːvnėk -a m
SSKJ²
tôlči tôlčem [tou̯či] nedov., tôlci tôlcite in tolcíte; tôlkel tôlkla (ó)
1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s kljunom po deblu; pri plesu je s petami tolkel ob tla; enakomerno, močno, rahlo tolči / veje so jih tolkle po obrazu / dež tolče po šipah; razburkano morje je tolklo ob obalo
2. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem
a) delati iz česa majhne, drobne dele: tolči kamenje, poper; tolči v možnarju; tolči grude z motiko / tolči jabolka za mošt
b) odstranjevati lupino: tolči lešnike, orehe
c) odstranjevati kaj sploh: tolči omet z zidu
3. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem obdelovati: tolči glino; tolči po perilu, razbeljenem železu / tolči maslo mesti; tolči smetano stepati / ekspr. mešalnik tolče tudi sneg dela, meša
4. močno udarjati z namenom povzročiti bolečino: tolči konja; tolči koga s pestjo
// pog. tepsti, pretepati: vsak dan ga tolče
5. nav. 3. os., ekspr. močno padajoč udarjati ob podlago: spet dežuje, vmes pa tolče toča; toča tolče po strehi, šipah
6. ekspr. dajati močne, kratke glasove pri delovanju: brzojav tolče; po vinogradih tolčejo klopotci / ura tolče tri bije; brezoseb. v zvoniku tolče polnoč / v motorju nekaj tolče
7. ekspr. iti, hoditi trdo udarjajoč ob podlago: dolgo smo tolkli po kamnitem tlaku / šla sva po bližnjici, da ne bi tolkla trde ceste / pot, ki jo je tolkel dvakrat na dan po kateri je šel, hodil; pog. skupaj jo tolčeta navkreber
8. ekspr. delati sunkovite gibe z delom telesa, navadno zaradi razburjenosti: pes tolče z repom; tolči s krili
9. ekspr. močno biti, utripati: srce glasno, hitro, razburjeno tolče; srce mu tolče kot kladivo / knjiž. kri mu je tolkla v sencih; brezoseb. v glavi mi tolče
10. ekspr. silovito vojaško napadati, zlasti s streljanjem: tolkla sta jih dva bataljona; tolči sovražnika iz zasede
// silovito streljati: z brzostrelko tolči po kom; z brega tolči na cesto, proti hiši / pod njimi je tolkel mitraljez / letala so tolkla mesta silovito bombardirala
11. publ., navadno v zvezi s po kritizirati, napadati: če le more, tolče po svojih nasprotnikih / kritika tolče po idejni osnovi dela
12. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: kmete tolčejo slabe letine; tolče nas naša neodločnost / davki tolčejo trgovino
13. ekspr. s težavo govoriti kak jezik: madžarščino že malo tolče; slabo, za silo tolče nemščino
// govoriti kak jezik sploh: francoščino pa že dobro tolčeš; tekoče smo tolkli po rusko
14. ekspr. živeti, shajati2: laže bi tolkli, če bi imel redno delo; nekako že tolčemo / tolči pomanjkanje, revščino živeti v pomanjkanju, revščini; kakšno življenje tolčete tukaj kako živite
● ekspr. vse leto tolčejo krompir jedo; ekspr. ljudje so tolkli lakoto so bili lačni; ekspr. tolči rekord presegati; publ. določilo tolče zakon je v nasprotju z njim; slabš. tolči mimo, v prazno govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva
♦ etn. tolči kozo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; šport. tolči žogo čez mrežo v skoku z močnim udarcem navzdol pošiljati žogo v nasprotnikovo polje
    tôlči se 
    1. ekspr., v zvezi z na, po z močnim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: tolkel se je po prsih in se hvalil, kaj je napravil; vse to sem sam zaslužil, se je tolkel po denarnici / nič takega niste naredili, da bi se lahko tolkli po prsih hvalili
    2. ekspr. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: nekaj borcev se še tolče; tolči se za svobodo; tolči se s sovražnikom; junaško se tolči
    // zelo si prizadevati za kaj: tolči se za prvo mesto; že dolgo se tolčejo, da ne bi odpuščali delavcev
    3. ekspr. biti v nasprotju s čim; biti se: njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih / barve se tolčejo niso skladne
    4. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: z večjimi dohodki bi se lažje tolkla / s težavo se tolče skozi življenje
    ●     ekspr. zaradi tega se boste še tolkli po glavi se boste kesali; to boste še obžalovali; ekspr. nič se ne tolci po prsih, je že prepozno ne izražaj obžalovanja
    tôlčen -a -o:
    poti so nasipali s tolčenim kamenjem; tolčena smetana stepena smetana
    ♦     um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
Celotno geslo Kostelski
tolči ► ˈtuːč ˈtuːčen nedov.
SSKJ²
tolédo -a m (ẹ̑)
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se na vsake štiri niti vodoravno in navpično po štiri niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: ažur in toledo
SSKJ²
toleránca -e ž (ȃ)
1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: pohvalili so njegovo toleranco; biti znan po toleranci; reševati vprašanje z veliko toleranco / politična, verska toleranca
2. toleriranje: toleranca napak
3. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti toleranco / toleranca za zdravilo
4. teh. največja dopustna razlika med predpisano in doseženo velikostjo, količino in kakovostjo česa: toleranca je pol milimetra; določiti toleranco; dovoljena, minimalna, zelo nizka toleranca
♦ gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem; psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja
SSKJ²
toleránčen -čna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na toleranco: tolerančna stopnja
2. med. ki ga organizem prenese brez (večjih) negativnih posledic: tolerančna doza zdravila, sevanja
● zastar. tolerančna hiša javna hiša
♦ teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; zgod. tolerančni patent v stari Avstriji zakon, izdan leta 1781, s katerim je protestantom, kalvincem in pravoslavnim dovoljeno zasebno opravljanje bogoslužja
SSKJ²
toleránten -tna -o prid. (ȃ)
1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen: toleranten človek, razpravljavec; v tem pogledu je toleranten; biti toleranten do drugače mislečih / tolerantno stališče
2. ki dopušča, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: v tej državi so tolerantni do prostitucije; toleranten do uživanja mamil
3. med. katerega organizem brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: toleranten proti alkoholu; toleranten za zdravilo
    tolerántno prisl.:
    tolerantno se vesti
Število zadetkov: 114460