Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
flégma2 -- prid. (ẹ̑)
pog., navadno v povedni rabi flegmatičen: on je zelo flegma; prisl.: kar flegma hodijo po sredi ceste
SSKJ²
flegmátičen -čna -o prid.(á)
ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament
    flegmátično prisl.:
    flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave
SSKJ²
flegmátičnost -i ž (á)
lastnost flegmatičnega človeka: vse njegovo vedenje in ravnanje je kazalo flegmatičnost
SSKJ²
flegmátik -a m (á)
človek flegmatičnega temperamenta: velik flegmatik je
SSKJ²
flegmóna -e ž (ọ̑)
med. akutno, napredujoče vnetje v medstaničnini in tkivnih špranjah: flegmona na nogi / plinska flegmona
SSKJ²
fleksibílen -lna -o prid. (ȋ)
spremenljiv, nestalen: človek je najbolj fleksibilen faktor v kmetijski proizvodnji
SSKJ²
fleksibílnost -i ž (ȋ)
knjiž. spremenljivost, nestalnost: fleksibilnost cen; fleksibilnost delovne sile / fleksibilnost človekovega značaja
SSKJ²
fleksíja -e ž (ȋ)
1. jezikosl. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija
2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa
3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo:
SSKJ²
fleksíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na fleksijo: fleksijski jeziki / fleksijska otrplost / fleksijska ukrivljenost
SSKJ²
fleksúra -e ž (ȗ)
geol. guba, ki je na pregibu stanjšana, kolenčasta guba:
SSKJ²
flektíranje -a s (ȋ)
glagolnik od flektirati: flektiranje glagola, samostalnika / flektiranje noge
SSKJ²
flektírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. jezikosl. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati1flektirati glagol
2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno
SSKJ²
flénča -e ž (ẹ̑)
nar., slabš. lahkomiselna, lahkoživa ženska: postopaš in s flenčami se vlačiš
SSKJ²
fléš -a m (ẹ̑)
fot. (elektronska) bliskovna luč: bliskanje flešev
 
publ. fleši so kar naprej pobliskavali fotoreporterji so fotografirali
SSKJ²
fléten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje
// prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro
    flétno prisl.:
    to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno
SSKJ²
flétkan -a -o prid. (ẹ̑)
pog., ekspr. čeden, ljubek: bila je prav fletkan deklič / moja mucka je bila tako fletkana
SSKJ²
flíka -e ž (í)
nižje pog. krpa, zaplata: prišiti fliko; njegove hlače so že polne flik / krojač mi ni vrnil flik, ki so ostale od plašča ostankov blaga / ekspr. za otroka se bo že še našla kakšna flika manjši kos še neuporabljenega blaga; pren. za hišo je imel majhno fliko (zemlje)
SSKJ²
flíkati -am nedov. (ī ȋ)
pog. s tankim, prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki; pokati1flikati z novim bičem
// udarjati s takim predmetom: neprestano je flikal konja
SSKJ²
flíkniti -em dov. (í ȋpog.
1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil
2. pasti1, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti
3. šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1ob koncu leta je fliknil
4. ekspr. steči1, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma
SSKJ²
flínta -e ž (ȋ)
pog., nav. slabš. puška: kaj se boš postavljal s tisto flinto
Število zadetkov: 114460