Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
sòčútenje in sòčutênje -a s (ȍ-ú; ȍ-é)
glagolnik od sočutiti: sočutenje zadovoljstva z drugimi vred
SSKJ²
sòčutíti in sòčútiti -im nedov. (ȍ-ī ȍ-ú)
skupaj s kom čutiti: to se ne da pojasniti, da se le sočutiti / ekspr. sočutiti s tujo bolečino sočustvovati
SSKJ²
sočútje -a s (ȗ)
čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje
SSKJ²
sočútnost -i ž (ū)
lastnost sočutnega človeka: sočutnost žensk / tolažiti z narejeno sočutnostjo sočutjem
SSKJ²
sód1 -a m, mn. stil. sodôvi (ọ̑)
1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke
// vsebina soda: gostje so popili več sodov
2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● 
ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ 
agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
SSKJ²
sód2 -a m (ọ̄zastar.
1. sodišče: vložiti tožbo na sodu / priti pred sod / obsodil ga je nagli, preki sod naglo sodišče
2. sodba: izreči sod nad krivcem / slišali ste njegov sod o dogodku
SSKJ²
sód3 -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
deljiv z dve: hiše na desni strani ceste imajo sode številke; lih in sod / soda mesta v vrsti vsako drugo mesto
 
mat. soda funkcija funkcija, ki ne spremeni vrednosti, če se spremeni predznak neodvisne spremenljivke; sodo število naravno število, deljivo z dve
SSKJ²
sóda -e ž (ọ̑)
1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda
// navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil
2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda
♦ 
gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid
SSKJ²
sodár -ja m (á)
izdelovalec, popravljavec sodov: naročiti sod pri sodarju; sodarji in škafarji
SSKJ²
sodáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z izdelovanjem, popravljanjem sodov: sodaril je več kot petdeset let
SSKJ²
sodárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno
SSKJ²
sodárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sodarje ali sodarstvo: sodarski izdelki / sodarski mojster, pomočnik / sodarski les; sodarsko orodje
 
agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; obrt. sodarski sveder sveder za vrtanje čepnih lukenj
SSKJ²
sodárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva; sodarstvo in lončarstvo
SSKJ²
sódast -a -o prid. (ọ̑)
podoben sodu: sodasta posoda / ekspr. sodasta postava
SSKJ²
sódav -a -o prid. (ọ̑)
ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž. postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo
SSKJ²
sódavica -e ž (ọ̑)
šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti sodavico; naročiti malinovec s sodavico; steklenica za sodavico
SSKJ²
sódavičar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z izdelovanjem, prodajo sodavice: sodavičarji in žganjarji
SSKJ²
sôdba -e ž (ó)
1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti
// besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo
2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo
3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje
// kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom
// miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen
4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe
// stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna
● 
ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu
♦ 
filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; pravn. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
SSKJ²
sôdben -a -o prid. (ȏ)
pravn. nanašajoč se na sodbo: sodbeni razlogi / sodbeni izrek izrek sodbe
SSKJ²
sódčast -a -o prid. (ọ́)
sodčkast: sodčasta posoda / sodčast trebuh
Število zadetkov: 172921