Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
sodíti in sóditi -im nedov. (ī ọ́)
1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti
// v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in odločati s sodbo: soditi komu, koga; soditi pred vojaškim sodiščem / ta sodnik umora še ni sodil / soditi v imenu ljudstva
 
pravn. soditi zborno z več sodniki
2. ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kaznive zadeve in odločati s sodbo sploh: oče in starejša sinova so sedeli pri mizi in sodili najmlajšemu / naj modri mož sodi med nama razsoja, razsodi
3. nadzorovati igro, tekmovanje, da se kaznujejo kršilci pravil, odloča v sporu: soditi hokejsko, nogometno tekmo; soditi na šahovskem turnirju
4. ustvarjati, izražati mnenje o kom
a) glede na njegove dobre in slabe lastnosti: tako je z menoj, ne sodi me napačno; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven; zmotil se je, pa kdo bi ga zato sodil obsojal / krivično, ostro soditi umetniško delo; pren. čas edini pravično sodi
b) glede na kaj sploh: jaz sodim po sebi; ne sodite ga po videzu
// knjiž. presojati, ugotavljati: ni naš namen soditi, ali roman podaja natančno zgodovinsko resničnost / kakšne posledice bi to imelo, sodite sami
5. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do mogočih, verjetnih dejstev; sklepati1iz njegovega vedenja sodim, da je kriv; po teh besedah sodim, da marsikaj ve; po oblakih sodim, da bo dež; brezoseb. po njegovem zagorelem obrazu se je lahko sodilo, da je bil na počitnicah
6. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; misliti: arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let; sodim, da so dogodki potekali tako
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: ne poznam ga natančno, vendar sodim, da je pošten; sodil je, da jih to zanima / pisec sodi, da zdaj ni primeren čas za obravnavanje takih vprašanj
7. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa; spadati: v opremo alpinistov sodi tudi cepin
// imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: sadje, živila sodijo v shrambo / tak človek ne sodi v našo družbo ni primeren za našo družbo
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: sicer sodi v starejšo generacijo, vendar je še zelo delaven / to vprašanje ne sodi v mojo stroko / z oslabljenim pomenom njegove slike sodijo med najboljše na razstavi so med najboljšimi
8. mitol. ob rojstvu napovedovati usodo: sojenice so prišle sodit otroku / pravijo, da prva vila sodi človeku mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost
● 
ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; množica je sama sodila morilcu, morilca ga ubila takoj, brez zakonitega sojenja; zastar. zaradi bolezni je bil prikrajšan za življenje, kakršno sodi možu je zanj primerno, mu ustreza; knjiž. povedal sem mu, kar mu sodi kar mu gre, kar zasluži; zastar. ne sodi nam vračati se ne kaže; zastar. sodim te vrednega zaupanja imam te za vrednega zaupanja; zastar. ljudje so ga sodili na več milijonov menili so, da ima več milijonov premoženja; ekspr. sam si je sodil naredil je samomor zaradi storjenega zločina; ekspr. s to odločitvijo si si sam sodil si sam odločil, povzročil, da te bo doletelo kaj slabega, neprijetnega
    sodèč -éča -e:
    sodeč na oko, po vtisu; pravično, trezno sodeč; ozreti se na koga s sodečim pogledom
    sójen -a -o:
    obtoženci še niso bili sojeni
     
    ekspr. ta človek ji ni bil sojen ni postal njen mož; tako mu je bilo sojeno določeno, usojeno
     
    pravn. biti sojen v nenavzočnosti
SSKJ²
sódnica1 -e ž (ọ̄)
zastar. sodna dvorana, soba: v sodnici se je trlo ljudi / ker se nista mogla sporazumeti, sta odšla v sodnico na sodišče
SSKJ²
sodníca2 -e ž (í)
1. ženska, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: obravnavo je vodila sodnica
2. šport. ženska, ki nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: glavna sodnica tekmovanja
3. ženska, ki sodi, ocenjuje kaj sploh: ta kritičarka je stroga sodnica
4. zastar. sodnikova žena: sodnica je preživela moža za deset let
SSKJ²
sodníja -e ž (ȋ)
sodišče: vložiti tožbo na sodniji / biti v službi na sodniji / pazi, imel boš opravka s sodnijo / trg pred sodnijo
SSKJ²
sodníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sodnijo: nočem imeti sodnijskih opravkov / sodnijski uslužbenec / sodnijsko poslopje
// knjiž. soden: sodnijski stroški / sodnijska obravnava
SSKJ²
sodník -a m (í)
1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: sodnik je izrekel sodbo; imenovati, izvoliti koga za sodnika / nepoklicni, poklicni sodniki; sodnik za prekrške
2. šport. kdor nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: sodnik je tekmovalca izključil, opomnil; sodniki so povedali ocene / atletski, nogometni, plavalni sodnik; glavni sodnik; stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu; točkovni sodnik ki ocenjuje tekmovalce s točkami; sodnik v ringu ki v ringu nadzoruje boj
3. kdor sodi, ocenjuje kaj sploh: če se bosta metala, bom jaz sodnik; kritik je bil pesniku strog sodnik / rad se postavlja v vlogo sodnika
● 
on je že stopil pred večnega sodnika v krščanskem okolju je že umrl; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; čas je najboljši, najpravičnejši sodnik po daljšem času se najbolj pravično pokaže resnična vrednost, pravilnost česa; brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnik
♦ 
pravn. civilni, kazenski sodnik; mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve; preiskovalni sodnik ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; sodnik poročevalec ki na pritožbeni stopnji poroča senatu o obravnavani zadevi; sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem; sodnik posameznik ki v primerih, določenih z zakonom, sam sodi, odloča; rel. nebeški, večni sodnik Bog kot sodnik; vet. kinološki sodnik kdor uradno ocenjuje pse na razstavi, tekmovanju; zgod. mestni sodnik od 14. do 18. stoletja nosilec sodne oblasti v mestu, včasih tudi s funkcijo župana
SSKJ²
sodníkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na sodnika: sodnikova žena / sodnikova razsodba / na sodnikov žvižg se je tekma začela; sam.: sodnikovi so na počitnicah sodnikova družina
SSKJ²
sodnikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti sodnik, opravljati sodniške posle: pet let je sodnikoval v Kočevju
SSKJ²
sodníkovka -e ž (í)
zastar. sodnikova žena: plesati s sodnikovko
SSKJ²
sodníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sodnike:
a) sodniški poklic; opravljati sodniške posle / sodniški izpit / sodniška obleka službeno oblačilo sodnikov / imeti sodniško oblast sodno oblast
b) sodniški zbor je tekmovalca diskvalificiral / sodniški stolp ob smučarski skakalnici
 
šport. sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo žoga, ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
SSKJ²
sodníštvo -a s (ȋ)
1. opravljanje sodniške službe: doba njegovega sodništva je bila kratka
2. sodniki: med slovenskim sodništvom je nekaj znanih pravnih teoretikov
SSKJ²
sódnomedicínski -a -o prid. (ọ́-ȋ)
nanašajoč se na sodno medicino: sodnomedicinska raziskovanja / sodnomedicinski inštitut
SSKJ²
sódnost -i ž (ọ́)
knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati sodnost
● 
zastar. človekova sodnost razsodnost
SSKJ²
sódnozdravníški -a -o prid. (ọ́-ȋ)
med. sodnomedicinski: sodnozdravniško mnenje
SSKJ²
sodôben -bna -o prid., sodôbnejši (ó ō)
1. nanašajoč se na novejši čas, na sedanjost: proučevati sodobni jezik; ukvarjati se s sodobnimi problemi; aktualna vprašanja sodobne družbe; predavati sodobno literaturo
// ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju: Prešeren je dobro poznal sodobne in starejše avtorje / skrbno je zapisoval sodobne dogodke
2. ki ima, vsebuje novejše tehnične, strokovne pridobitve: šola je dobila sodobne prostore; prizadevati si za sodobnejšo vsebino pouka; imeti sodobno stanovanje
3. ki upošteva najnovejše umetnostne tokove: njegovo najnovejše delo vsebuje tudi nekatere manj sodobne sestavine; njegova glasba ni sodobna
4. ki upošteva najnovejše norme svojega časa: ima mlade in sodobne starše / ne dovolj sodobni pogledi na vzgojo
● 
revija za sodobno oblačenje moderno
    sodôbno prisl.:
    sodobno se oblačiti; sodobno urejena država
SSKJ²
sodôbnica -e ž (ȏ)
ženska, ki glede na koga živi v istem času: sodobnica impresionistov Ivana Kobilca / knjiž. ta stavba se je zelo razlikovala od večine sodobnic sodobnih stavb
SSKJ²
sodôbnik -a m (ȏ)
kdor glede na koga živi v istem času: biti Cankarjev sodobnik; Prešeren in njegovi sodobniki
// kdor živi v novejšem času, v sedanjosti: posledice napak v preteklosti občutijo še sodobniki
SSKJ²
sodôbnost -i ž (ó)
1. novejši čas, sedanjost: ta kultura se je ohranila v sodobnost; sodobnost in prejšnja obdobja
2. čas, v katerem kdo živi: pisatelji snovi za satire niso jemali iz sodobnosti / ekspr. njegovih idej sodobnost ni razumela sodobna družba; sodobniki; prepričljiv prikaz sodobnosti v njegovih delih sodobnih razmer
3. značilnost sodobnega: sodobnost opreme / sodobnost nazorov
SSKJ²
sódolina in sodolína -e ž (ọ́; í)
nar. manjša, plitvejša dolina: doline in sodoline
SSKJ²
sòdolóčati -am nedov. (ȍ-ọ́)
knjiž. skupaj s čim določati: ti faktorji so tudi sodoločali njegov odnos do življenja
Število zadetkov: 172921