Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
soglásje -a s (ȃ)
1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju
2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca
// mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu
// dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja
3. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo
● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih
SSKJ²
soglásnik -a m (ȃ)
jezikosl. glas srednje in najmanjše odprtostne stopnje, ob samoglasniku navadno nezložen: podstava se končuje na soglasnik; končni soglasnik; izgovor črke l pred soglasnikom / bilabialni ali dvoustnični soglasnik; nezveneči, zveneči soglasnik
// znak za tak glas: nerazločna pisava nekaterih soglasnikov
SSKJ²
soglásniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena
♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
SSKJ²
soglásnost -i ž (á)
značilnost soglasnega: soglasnost izvolitve
// soglasje: izraziti soglasnost z načrtom / soglasnost besedila in glasbe skladnost, ubranost
SSKJ²
soglášanje -a s (á)
glagolnik od soglašati: soglašanje sodelavcev z njegovim prizadevanjem ga je spodbujalo; glasno soglašanje / zastar. za tak ukrep je potrebno soglašanje narodnega predstavništva soglasje
SSKJ²
soglášati -am nedov. (á)
1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: v tej stvari vsi soglašajo; soglašala sta, da je ta kraj najlepši; glede tega je popolnoma soglašal z njimi / ocenjevalci soglašajo, da je predstava dobra
2. izražati, imeti pozitivno mnenje glede uresničitve česa: člani komisije so soglašali z njegovo izvolitvijo; soglašali so, da lahko takoj odide
// meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: soglašati z idejo knjige; soglašati z mnenjem, predlogom koga / soglašati z vsebino zapisnika; zastar. soglašal se je z njihovo namero / dov. kaj misliš ti? Soglašam
3. knjiž. skladati se, ujemati se: torbica in čevlji soglašajo z obleko / to ne soglaša z vašimi idejami / v zakonu sta lepo soglašala živela v medsebojnem razumevanju, prijateljstvu
SSKJ²
soglàv tudi sogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
nar. belokranjsko razoglav: prišel je v odpeti srajci in soglav
SSKJ²
sogôlten -tna -o [sogou̯tən] prid. (ó ō)
nar. lakomen, pohlepen: sogoltni ljudje
    sogôltno prisl.:
    nagnil je vrč in sogoltno pil
SSKJ²
sogórnik -a m (ọ̑)
zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši
SSKJ²
sògòst -gôsta m, im. mn. sògôstje tudi sògôsti (ȍ-ȍ ȍ-ó)
gost v razmerju do drugega gosta, ki gostuje na istem mestu: pozdravil je sogoste in prisedel; kot sogost se mu bo v oddaji pridružil znani politik
SSKJ²
sògovórec tudi sògovôrec -rca m (ȍ-ọ̑; ȍ-ó)
sogovornik: upoštevati različna mnenja sogovorcev
SSKJ²
sògovórnica -e ž (ȍ-ọ̑)
ženska v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja: ugovarjati sogovornici
SSKJ²
sògovórnik -a m (ȍ-ọ̑)
oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja: pozorno poslušati sogovornika; spraviti sogovornika v zadrego; duhovit, prijeten sogovornik; telefonski sogovornik
● v njem je dobil sogovornika z njim lahko razpravlja, se posvetuje
SSKJ²
sògradítelj -a m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom graditelj česa: iskal je sograditelja za počitniško hišico / ekspr. sograditelj evropske kulture
SSKJ²
sôha in sóha -e ž (ó; ọ́)
1. knjiž. kip1: marmorna soha; soha slavnega pesnika; stati nepremično kot soha
2. teh. navpičen podporni, oporni tram, kol: podpreti strop s sohami; ograja z betonskimi sohami; soha vrtnih vrat
♦ grad. pokončni tram strešnega povezja
3. navt. zgornji drog pri trapezoidnem jadru, gibljivo pritrjen na jambor: privezati jadro na soho / nakladalna soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora
SSKJ²
sôhica in sóhica -e ž (ó; ọ́)
manjšalnica od soha: sohica sončnega božanstva / spuščati rešilni čoln s sohice
SSKJ²
sòígra -e ž (ȍ-ȋ)
skupna igra: uglašena soigra nastopajočih v drami / brezhibna soigra solistke z orkestrom / ekspr. doseči s soigralcem pravo soigro sodelovanje pri igranju; knjiž. pri tej starosti je otrok že sposoben za soigro igranje z drugimi
SSKJ²
sòigrálec -lca [soigrau̯ca] m (ȍ-ȃ)
igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: imeti znane igralce za soigralce v filmu; določiti nalogo soigralcev med monologom glavnega junaka / razpostaviti soigralce pri metanju žoge v koš / goljufati soigralce pri kartanju / knjiž. otrok se mora navaditi na soigralce pri igri na druge otroke pri igri
// igralec v razmerju do drugega igralca, ki v skupinskem športu nastopa na isti strani, je član istega moštva: žogo je podal soigralcu, ta pa je streljal na gol / klubski, reprezentančni soigralec
SSKJ²
sòigrálka -e [soigrau̯ka] ž (ȍ-ȃ)
igralka v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: v tem filmu so mu dali dobro soigralko / prijateljski odnos do soigralk na tekmah / knjiž. mati je otrokova prva soigralka se z njim igra prva
// igralka v razmerju do drugega igralca, ki v skupinskem športu nastopa na isti strani, je članica istega moštva: s soigralko sta izgubili polfinale dvojic proti prvima nosilkama / klubska soigralka
SSKJ²
sòimenják -a m (ȍ-á)
kdor ima v razmerju do drugega enako ime: srečal je svojega soimenjaka; moj soimenjak Hribar
Število zadetkov: 172921