Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
barantálec -lca [barantau̯ca] m (ȃ)
zastar. kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom
SSKJ²
barantánje -a s (ȃ)
glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja
SSKJ²
barantáti -ám nedov. (á ȃ) pog.
1. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene
2. kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke
SSKJ²
barantíja -e ž (ȋ) star.
1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije
2. barantanje: barantija za njivo
SSKJ²
baratáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. kupčevati, prekupčevati: baratati z lesom
SSKJ²
bárati -am dov. in nedov. (ȃ)
star. vprašati: baraj njo, ne mene; barali so ga, kje je bil; barati po gospodarju
SSKJ²
baráž -a m (ȃ)
šport. dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju: o naslovu prvaka je odločal baraž
SSKJ²
baráža -e ž (ȃ)
voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo
SSKJ²
barážen -žna -o (ȃ)
pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj
SSKJ²
bárba -e m (ȃ)
navt. žarg. kapitan: izkušen barba
// nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom
SSKJ²
barbakán -a m (ȃ)
arhit. stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod:
SSKJ²
barbár -a m (ȃ)
1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari
2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar
SSKJ²
barbarizácija -e ž (á)
uvajanje barbarskih razmer: barbarizacija rimskega cesarstva / težiti k barbarizaciji človeških vrednot
SSKJ²
barbarízem -zma m (ī)
1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom
2. jezikosl. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
SSKJ²
barbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala
    barbarizíran -a -o:
    num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
SSKJ²
barbárka -e ž (ȃ)
1. za stare Grke in Rimljane pripadnica neciviliziranih ljudstev: barbarke z vzhoda
2. slabš. nekulturna ženska: je prava barbarka
SSKJ²
barbárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje
SSKJ²
barbárstvo -a s (ȃ)
neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva
// slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske
♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
SSKJ²
barbêra -e ž (ȇ)
agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero
SSKJ²
bárbica -e ž (ȃ)
bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea:
Število zadetkov: 100713