Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dáča1 -e ž (á)
1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo; njegova hiša je bila prosta dače
2. nar. vzhodno davek: plačevati dačo / vojna dača
SSKJ²
dáča2 -e ž (á)
v ruskem okolju počitniška hiša: odpraviti se v dačo; biti na dači
SSKJ²
dáda -e m (ā)
um. zahodnoevropska umetnostna smer, iz katerega izhaja dadaizem: nihilizem gibanja dada
SSKJ²
dadaíst -a m (ȋ)
predstavnik dadaizma: švicarski dadaisti
SSKJ²
dadaístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na dadaiste ali dadaizem: dadaistična umetnost / dadaistični cinizem
SSKJ²
dadaízem -zma m (ī)
um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko: manifest dadaizma
SSKJ²
dagerotipíja -e ž (ȋ)
fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije
// slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija
SSKJ²
dágnja -e ž (ȃ)
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica: gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju
SSKJ²
dàh tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ)
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah
// dihanje: zadrževati dah
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi
3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust
♦ lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival
SSKJ²
dáhavec -vca m (ȃ)
pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču: sestradani dahavci
SSKJ²
dáhavski in dachauski -a -o [dáhau̯ski] (ȃ)
pridevnik od Dachau: dahavsko taborišče
SSKJ²
dáhija -e m (á)
zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij
SSKJ²
dahlína -e ž (í)
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi
SSKJ²
dahnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. vzhodno zaudarjati: truplo že dahni; brezoseb. dahnelo je po mrliču
SSKJ²
dahníti in dáhniti -em dov. (ī á)
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
    dáhnjen -a -o:
    podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
SSKJ²
daimonion -a [dajmónijon] m (ọ̄)
knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik
SSKJ²
dàj -te in dájte medm. (ȁ, ȃ)
1. izraža ukaz, spodbudo: daj, vstani; daj no, pomagaj mi; dajmo, dajmo, ne tako počasi; le dajte, povejte po pravici
2. izraža začudenje, zavrnitev: daj, daj, kaj boš prosil! daj no, da se bo poročila? dajte no, dajte, saj niste stari; prim. dati
SSKJ²
dajálec -lca [dajau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč
Pravo
dajálec distribúcije -lca -- m
Pravo
dajálec licénce -lca -- m
Število zadetkov: 107763