Zadetki iskanja
um. zahodnoevropska umetnostna smer, iz katerega izhaja dadaizem: nihilizem gibanja dada
nanašajoč se na dadaiste ali dadaizem: dadaistična umetnost / dadaistični cinizem
um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko: manifest dadaizma
fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije
// slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah
// dihanje: zadrževati dah
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi
3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust
♦ lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival
pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču: sestradani dahavci
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
- dáhnjen -a -o:
podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik
kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 501
- 502
- 503
- 504
- 505
- 506
- 507
- ...
- 5389
- Naslednja »