Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dobrovóljnež -a m (ọ̑)
ekspr. kdor je (navadno) dobre volje:
SSKJ²
dobrovóljnost -i ž (ọ́)
lastnost dobrovoljnega človeka: vsi so ga imeli radi zaradi njegove dobrovoljnosti / dobrovoljnosti ni bilo konec
SSKJ²
dobrovóljski -a -o (ọ̑)
pridevnik od dobrovoljec: dobrovoljska divizija, legija
SSKJ²
dobrožívček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od dobroživec:
SSKJ²
dobrožívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi: mož velja za dobroživca; lahkomiseln, zavaljen dobroživec
SSKJ²
dobrožívka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) dobro, uživaško, brezskrbno živi: dekle je prava dobroživka
SSKJ²
dóbršen -šna -o prid. (ọ́)
knjiž. precej velik, precejšen: prehodila sta že dobršen del poti; prekopati dobršen kos vrta; ima dobršno mero potrpežljivosti / hodila sta že dobršno uro dobro uro
    dóbršno prisl.:
    dobršno dolgo čakati; dobršno pozno je že
SSKJ²
docéla prisl. (ẹ̑)
knjiž. popolnoma, čisto: docela drugačen, neznan, prepričan; docela izsekan gozd; docela pozabiti / obrazov nisem docela razločil
SSKJ²
docènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od izrednega profesorja: izvolili so ga za docenta; docent na filozofski fakulteti; razpisati delovno mesto docenta
♦ ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila
SSKJ²
docêntka tudi docéntka -e ž (ē; ẹ̄)
univerzitetna predavateljica, za stopnjo nižja od izredne profesorice: docentka pravne fakultete; docentka za področje statistike
SSKJ²
docêntski tudi docéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od docent: docentski naslov
SSKJ²
docentúra -e ž (ȗ)
naslov ali služba docenta: dobiti, doseči docenturo; univerzitetna docentura / dohodki od docenture
SSKJ²
docíranje -a s (ȋ)
glagolnik od docirati: tako dociranje spominja na zaključno moralo v basni / profesor se je skrbno izogibal dociranja; abstraktno, dolgočasno dociranje
SSKJ²
docírati -am nedov. (ȋ)
1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval: ta človek rad docira
2. zastar. predavati (na univerzi): docira na pravni fakulteti
3. šol. poučevati abstraktno: njihov profesor preveč docira
SSKJ²
docúrniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. priliti majhno količino tekočine: docurniti malo žganja v čaj
SSKJ²
docvèsti tudi docvestì -cvetèm, in docvêsti -cvêtem [docvəsti in docvesti] dov., stil. docvèl docvelà in docvêla in docvetèl docvetlà in docvêtel docvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é)
navadno sedanji čas cvesti do konca: rože je pomoril mraz, še preden so docvele / akacije so že docvele; prim. docveteti
SSKJ²
docvétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
približevati se koncu cvetenja: drevje docveta; pren. lepota ji docveta
SSKJ²
docvetéti -ím dov. (ẹ́ í)
cveteti do konca: te rože pri nas ne bodo docvetele; prim. docvesti
SSKJ²
docvítati -am nedov. (ȋ)
približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana
SSKJ²
dočákati -am dov., dočákajte in dočakájte; dočákala in dočakála (á ȃ)
1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali ta dan; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak
2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra
● ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka
Število zadetkov: 111208