Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dŕsanje -a s (ȓ)
glagolnik od drsati: zaradi drsanja se je blago na komolcih hitro obrabilo / gledal je njeno počasno drsanje k vratom / otroci se že veselijo kepanja in drsanja; ukvarjati se z drsanjem / zmagati v drsanju
 
šport. hitrostno drsanje; umetnostno ali umetno drsanje
SSKJ²
dŕsati -am nedov.(ȓ)
1. premikati (se) po čem z dotikanjem: roka je v temi drsala po vratih in iskala kljuko; drsati s komolcem po mizi; drsati s palico po tleh / kolo (se) drsa ob blatnik (se) drgne, zadeva
// drsaje hoditi: nog ni več privzdigovala, samo drsala je; po hodniku so drsali ljudje s težkimi škornji / ženske po kolenih drsajo okrog oltarja
2. ukvarjati se z drsanjem: drsa že od otroških let
// nastopati, tekmovati v drsanju: drsala sta na vseh pomembnejših prireditvah
    dŕsati se
    hitro se premikati v čevljih ali na drsalkah po ledu: otroci se kepajo in drsajo; vsako nedeljo se hodi drsat na drsališče
    drsáje :
    drsaje hoditi
    drsajóč -a -e:
    s hodnika so se čuli drsajoči koraki; vrišč drsajočih se otrok
SSKJ²
drsàv -áva -o prid. (ȁ á)
drsajoč: oditi z drsavimi koraki; drsavo premikanje / drsava steza drsna
SSKJ²
dŕsen -sna -o tudi prid. ()
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem območju
2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati
♦ 
aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva
    drsnó prisl., v povedni rabi:
    zjutraj je bilo zelo drsno
SSKJ²
drsênje -a s (é)
glagolnik od drseti: drsenje in kotaljenje; drsenje plaza v dolino / slišalo se je škripanje in drsenje vrvi / drsenje čolna po morski gladini / posipanje s peskom preprečuje drsenje / drsenje v propad
 
avt. drsenje avtomobila gibanje vozila z blokiranimi kolesi v določeni smeri ali iz nje
SSKJ²
drséti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
// lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
// drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
    drsèč -éča -e:
    mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
SSKJ²
drsína -e ž (í)
gladka ploskev, po kateri kaj drsi: drsine predalov bo treba namazati z voskom
 
strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drug del stroja
SSKJ²
drsíšče -a s (í)
zastar. drsališče: šli so se drsat na drsišče
SSKJ²
dŕska -e ž (ȓ)
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad: v snegu so se poznale globoke drske zadetega gamsa
SSKJ²
drskljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. prasketati, pokljati: goreče veje so glasno drskljale
SSKJ²
drsljáj -a m (ȃ)
1. drsajoč dotik: na rami je začutila drsljaj prstov
2. premikanje na drsalkah od enega do drugega odriva: v dolgih drsljajih se je pognal na sredino drsališča
SSKJ²
drsljív -a -o prid. (ī í)
drsen, spolzek: pot je bila po dežju drsljiva
SSKJ²
dŕsnica -e ž (ȓ)
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: na poti v šolo so otroci delali drsnice; na tleh je bilo gladko kot na drsnici
 
strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drug del stroja
SSKJ²
drsník -a m (í)
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja: drsnik se je obrabil
 
elektr. del, ki vzpostavlja električni kontakt med gibljivimi in negibljivimi deli priprave, stroja
SSKJ²
dŕsniti -em dov. (ŕ ȓzastar.
1. podrsniti, oplaziti: z bokom avtomobila je drsnil ob ograjo
2. ekspr. steči1, švigniti: zajec je bliskovito drsnil izza grma
SSKJ²
dŕsnost -i ž ()
lastnost drsnega: drsnost poledenelih cest
SSKJ²
dŕst ž (ȓ)
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic: ribe potujejo na drst / riba je v drsti
SSKJ²
dŕsten -tna -o prid. ()
nanašajoč se na drst, drstenje: drstna riba / drstni čas; drstna jamica
 
rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo
SSKJ²
drstênje -a s (é)
glagolnik od drstiti se: sardele potujejo na drstenje
SSKJ²
drstíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo: ribe potujejo na svoja stara drstišča; drstišče jegulj
Število zadetkov: 111208