Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Prekmurski

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
klóupati -am nedov. trkati: kloupaite, in ſze vám odpré SM 1747, 25
Prekmurski
klǘč -a m ključ: Clavis Klücs KMS 1780, A8b; Klücs, Kúlts KM 1790, 93(a); Kults; klüts KOJ 1833, 163; pren. Kaje pak klücs Orſzága Nebeſzkoga TF 1715, 34; Dvá ſzta: zavézanya i odvézanya klücs KŠ 1754, 194; i dáni ji je klücs te prepaſzti ſztudencza KŠ 1771, 782; od Nebeſzkoga orſzága klücſa TF 1715, 34; kaj ſzte vkraj vzéli klücs znánya KŠ 1771, 210; Klücsi kraléſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 193; Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Keliko je tak tej klücsov KŠ 1754, 194; zdarüvanyem klücsov Nebeſzkoga králesztva KM 1783, 91; tebi dám klücse králeſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 194; I dám tebi klücse Králeſztva nebeſzkoga KŠ 1771, 54; ki más klücse ſzmrti, i pekla KM 1783, 214
Prekmurski
klǜčenica -e ž ključavnica: Zár .. klücsenicza KOJ 1833, 164
Prekmurski
klǜčki -a -o prid. kriv, vijugast: Da tak znam potüvati Po rávni, klücski sztezaj KAJ 1848, 352
Prekmurski
klǜkasti -a -o prid. kljukast: [Divja koza] má zgoraj klükaste nezáj zavite, gladke roglé AI 1878, 16; i sze zvelkimi klükasztimi literami podpiszo AIP 1876, br. 12, 7
Prekmurski
klǜkati -am nedov.
1. šepati: Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KAJ 1870, 35
2. kljuvati: [žolna] máli dervár neprehenjano klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3
3. majati se: i nyi ledevjé nyim vszeszkosz naj klükajo TA 1848, 55
Prekmurski
klǘn -a m kljun: Kakda sze zové nacsi nôsz fticsov? Klun KAJ 1870, 14; tak popejva, Da ſze vnyegovom klüni vnogokrát Krvelicza prelejva BKM 1789, 377; je kokout z ostijov v klüni vöodleto KOJ 1914, 150; Szamec pleve i szenô noszi v-klüni KAJ 1870, 104; Golôb je hitro z-klünom vêkico vtrgno AIP 1876, 63; [žolna] klüka s svojim klükastom klüni na drêva stébli AI 1878, 3
Prekmurski
klǘnasti -a -o prid. kljunast: [žolna] klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3
Prekmurski
klǜnčec -a m kljunček: Z-klüncsecom pa pojbicseki tak septá KAJ 1870, 15
Prekmurski
kmènt -a m kment, fino laneno blago: Kráma .. kmenta i skarlata KŠ 1771, 799; ki ſze je oblácso vu skarlat i kment KŠ 1771, 226
Prekmurski
kmèsti prisl. takoj: Tüstént; vcsaszi; preczi, kmeszti KOJ 1833, 178; Kmeſzti ſzo ga odali [Kristusa] BKM 1789, 71; k-meſzti eti na ſzmrt oſzodjen je SŠ 1796, 12; ino kmeszti domou zezvála z-Polszkoga poszlance KOJ 1848, 54
Prekmurski
kmèsto prisl. takoj: Pravicza i me ſzveſztvo, Od méne kmeſzto odislo BKM 1789, 192; Dáj naj csinim kmeſzto, Zvrejmenom doſztojno BKM 1789, 251
Prekmurski
kmèt -a m kmet: Podlo'zánczi i kmetje KŠ 1754, 30; oni pa, ki bougajo, ſzo decza, officzeirje, kmetje ali ſzlugi KM 1790, 82; V-zdájsnyem csaszi csemi kmetovje szi dvouje prebiválnice goriposztávlajo KOJ 1845, 37
Prekmurski
kmètojca -e ž kmetica: Da je nyemi kmetojcza nej dála, ide csemeren na dvor KOJ 1845, 107
Prekmurski
kmetovàti -ǘjem nedov. kmetovati: da Vougri drügo nevejo kak kmetovati ino vojszkovati KOJ 1848, 28
Prekmurski
kmetovávec -vca m kmetovalec: da szo kmetovavci nej káksega lejpoga 'sivincseta szmeli goriszkrmiti KOJ 1848, 79
Prekmurski
kmètovski -a -o prid. kmečki: Cseden toti ne'selej od kmetovszkoga csloveka tak velike prebriszanoszti KOJ 1845, 21; szo meszárili pri ednoj kmetovszkoj hi'si KOJ 1845, 107; Záto nisteri kmetovszki mlájsi dugo nevejo KOJ 1845, 73; teliko plemenitih ino kmetovszkih lüdih k-rédi bilou KOJ 1848, 101; Dosztakrát sze je potajeni podáo vu kmetovszke kocsicze KOJ 1848, 68
Prekmurski
kmìca -e ž tema: Zemla je bila puſztna ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; poſztánola je kmicza po czejloj zemli KŠ 1771, 153; Tenebrae Kmicza KMK 1780, A7; ka je kmicza poſztánola po vſzoj zemli KM 1796, 110; Ke ſzo vlámpaſe ſzvoje olia vzelé brezi kmicze BKM 1789, 395; ino liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; Tak se nebojim niti vu kmici, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; pren. Csi je záto ta ſzvetloſzt, ſtera je vtebi, kmicza, ta kmicza kelika bode KŠ 1771, 19; Preisla je grejhov kmicza BKM 1789, 97; vto veliko globokoucſo te kmicze ino témnoſzti TF 1715, 4; ſteri je váſz ſzkmicze pouzvao vu csüdno ſzvetloſzt ſzvojo KŠ 1754, 104; nego bole etak je nyegova cſiſztoucsa i popolnoſzt zkmicze poſztávlena KŠ 1771, A3a; On boj Vszem voj Z-dusne kmicze KOJ 1848, 10; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſzvetloſzt KŠ 1754, 121; I toga nehaſznovitoga ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; Kmiczo razegnyáva BRM 1823, 8; kteri vu kmiczi etoga ſzveita goſzpodüio SM 1747, 27; Bo'zega miloſztivnoga licza, vu kmiczi bodoucſi, ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo KŠ 1771, 12; Gde je ta ſmrt? Vu mokaj, Vinejsnyi kmiczaj KŠ 1754, 144
Prekmurski
kmíče prisl. temno, mračno: Kêm globse szva sze püsztsala, têm bole kmícse je bilo KAJ 1870, 84
Prekmurski
kmìčen -čna -o prid. temen, mračen: odhájas Notri vu kmicſni grob za náſz BKM 1789, 88; kako na ſzvetloſzt, (ſzveicso) stera vu kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; i vu kmicsnom grobi moje SM 1747, 78; Le'zo bom vgrobi kmicsnom BKM 1789, 315; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; hisice szo za prebivanye znoutra cserne i kmicsne kak noucs KOJ 1845, 39; pren. Nego i vdühovnom je kmitsen nas rázum KŠ 1754, 124; On [razum] je hüdi, kmicsen i ſzlejpi v dühovnom dugovanyi KŠ 1754, 71; czejlo tejlo tvoje kmicsno bode KŠ 1771, 19; Sötét, kmicsen -a -o AIN 1876, 11; ono varje vu krili Nász na 'zitka kmicsni potáj KAJ 1848, 6
Število zadetkov: 14849