Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zadrvišati dov. najti, zasačiti (?): Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti kirkuli ga bodò sadarvishali del. mn. m (IV, 6)
Svetokriški
zadržan -a prid. zadržan, pridržan: terbei de je enu drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane im. mn. ž, dokler ſe szhiſtio od ſvoih grehou ǀ Lepa figura, ali ſpomin teh viz, v' katerih te verne dushe v' prepuvidi ſo sadershane im. mn. ž ǀ Ah vboge vy dushize, katere ſte v' vizah sadarshane im. mn. ž ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle, lete ſo erbizhi Nebeskiga Krajleſtva, od Boga pak ſo bandishane, inu v' vizhah sadarshane im. mn. ž, dokler na semli nei ſo sadoſti pokure ſturile
Svetokriški
zadržanje -a s obnašanje, ravnanje: skuſi exempel tvojga lepiga sadershaina rod. ed., zhedniga, inu pravizhniga shiveina ǀ tu S: mejstu kateru bi imelu biti nam k'nuzu, inu isvelizeinu, nam rata s'prizho nespodobniga sadershajna rod. ed. k'shkodi, inu fardamajnu ǀ sa volo njeh shleht sadarshajna rod. ed. yh shtrajfat ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo, shiher ſuarimo, inu pokregamo te greshne, nikar vshe de bi zhloveka, ali pershono ſaurashili, temuzh njegovu shleht, greshnu sadarshaine tož. ed. ǀ O Gospud, inu Stuarnik moj! nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht sadarshajnom or. ed./mest, ampak vſmili ſe zhesme po tvoij veliki milosti
Svetokriški
zadržati -im nedov. 1. zadržati: obena rèzh jo nemore sadarshati nedol. ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga sadershati nedol. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat nedol. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh 2. ed. de tebe shtrajfat nepremorjo ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi 3. ed. de nagrè k'S. Mashi ǀ Milost Boshja pak prezej ij na pomozh pride, inu jo sadarshij 3. ed. de nej taistu greshnu djajne doperneſla ǀ yh mozhnu ſadarshy 3. ed. od tiga greha ǀ Is tiga lahku dol vſamemo, kaku zhloveka sadershi 3. ed., de od greshniga shiveina neha ǀ tvoje potrebnu opravilu tebe ſadershi 3. ed. ǀ yh je sadarshal del. ed. m de mu nej ſò offrovali ǀ Moiſses je rokè Boshje bil sadershal del. ed. m ǀ bi mogla Boga vidit, kadar bi jo nesadarshal +del. ed. m madesh teh grehou 2. obdržati: kadar bi bil miſlil delauzam lon sadarshat nedol. ǀ v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi 3. ed. ǀ Aku S. Duh sadarshi 3. ed. ſvojo S. gnado de nepride na semlo naſhiga ſerza vſe ſe poshushi ǀ ſaurashtvu v' ſerzi ſadarshi 3. ed. 3. pridržati: On ſam ſi je sadarshal del. ed. m oblaſt nashe djaine, inu misly ſodit zadržati se 1. zadržati se, ostati dalj časa: letukaj ſe nemorem ſadershati nedol. ǀ nezhiste misli, iuu shele preletè, ali ſe nasadershim +1. ed. dolgu v'leteh ǀ prideio nezhiſte … miſly … ter zhlovek volnu ſe v'tajſtyh sadarshi 3. ed. ǀ aku volnu ſe noter ſadarshi 3. ed., inu reslushta je djanu shnim ǀ S. Lourenz v' vizah ſe sadarshj 3. ed. ǀ ſazhneio hude misly, inu shelje ga obhaiat v' leteh ſe noter volnu ſadarshj 3. ed. ǀ zhe li vy v'tei vishi terpite, inu ſe sadarshite 2. mn. v'vashih revah ǀ kadar bi ti premislil, de Bug tebe vidi, gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal +del. ed. m 2. vzdržati se: Bug je bil tebi sapovedal de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua 3. obnašati se, vesti se: sa volo tiga, ſim ſi naprej vſel danaſs N: N: podvuzhiti v' kakushni viſhi imamo v'Cerkvi ſe sadarshati nedol. ǀ ſledniga je podvuzhil, koku imà v'ſvojm ſtanu ſe sadarſhati nedol. ǀ Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi 3. ed., de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè 3. mn. ǀ ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal del. ed. m ǀ taku dobru ſe je sadershal del. ed. m, de je bil Generaliſsimus ratal ǀ vſih treh ſtanih ſe je taku dobru ſadershal del. ed. m ǀ neſpodobnu, inu greshnu v' Zerkvi ſo ſe sadarshali del. mn. m ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom ſe ſo sadershali del. mn. m 4. imeti odnos: G: Bug ſe bode s'nami sadarshal del. ed. m, kakor mij s'nijm ǀ ſta ſe sadarshala del. dv. m, pruti Chriſtuſu kakor dua praua priatela
Svetokriški
zadušiti -im dov. zadušiti: ga nej ſmela ſadushiti nedol., ali s'zerat ǀ na tiga Svetiga Edmunda pade, kakor de bi ga hotel sadushit nedol. ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam otroka saduſhy 3. ed. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè, inu yh spyezh sadushè 3. mn. zadušiti se zadušiti se: ta neſrezhni Tat je bil v'tem blatu ſe sadushil del. ed. m
Svetokriški
zaflikan -a prid. zakrpan: jo nej drusiga, kakor kuſt, inu koſsa, vſa saflicana im. ed. ž, inu restergana (II, 329) ǀ boſſa inu vſa reſtargana, ſaflikana im. ed. ž inu umaſana je hodila (V, 77) ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano, ſaflikano tož. ed. ž, boſsò, umaſono, ſirotizo (V, 340) Tvorjeno iz flíkati ‛krpati’ ← nem. flicken ‛krpati’.
Svetokriški
zagledati -am dov. zagledati: zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna noter sagledam 1. ed. ǀ kadar ga sagleda 3. ed. ſe reſveſsely ǀ Demetrius ſagleda 3. ed. ta peld ǀ s'kusi eno shpralizo sapleda 3. ed. eniga sholnerja ǀ kadar enu ſilnu lepu, inu kunshtnu dellu sagledate 2. mn. ǀ odprejo eno shrinjo v'taisti sagledajo 3. mn. eniga strashniga lintuorna ǀ koin, inu piſſy sagledaio 3. mn. tiga lintvorna ǀ ſagledajo 3. mn. veni kambri malike ǀ Kakor tiga Gospuda sahledajo 3. mn., ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo ǀ Kadar ta dua Turna Mantvanus je bil sagledal del. ed. m ǀ kadar je bil lashko dezhelo saghedal del. ed. m ǀ bosh v' Nebù prishla, inu G. Boga ſagledala del. ed. ž ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam sagledala del. ed. ž ǀ kakor ſo njega sagledali del. mn. m, ſo nehali, umouknili, inu pobegnili
Svetokriški
zagnati dov. pregnati, pognati: Aquitanio, Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil: Nemize je bil ſpet zhes hribe ſagnal del. ed. m (V, 109)
Celotno geslo NESSJ
zagorelec2
Svetokriški
zagosti dov. zagosti, zaigrati: G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku ſagodil del. ed. m, ali kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil, od velike slatkuſti je bil omedlel (II, 89)
Svetokriški
zagovarjati -am nedov. zagovarjati: dobru ſodish, inu sagovariash 2. ed., de ſi lih je tadla urednu ǀ pred ſpovedniKam tuoj greh saKrivash, inu sagovarjash 2. ed. ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij bilj je jo sagovarjal del. ed. m, rekozh ǀ Ceſsariza Livia … je mosha sagovarjala del. ed. ž zagovarjati se zagovarjati se: Kej ſo sdaj taisti, Kateri tulikain ſe v'spuvidi sagovariejo 3. mn.
Svetokriški
zagrabiti -im dov. zagrabiti: G. Bug sapovei hudizham takorshno dusho sagrabit nedol., inu v' temme paklenske vrezhi ǀ prezei sagrabi 3. ed. eno peſt danariou, ter taiſti shenka ǀ en shakel dænariou je na miso poſtavil, de bi ſledni sagrabil del. ed. m, kar more
Svetokriški
zagraja -e ž nasip: takrat ta potok nemore vezh ſapert biti, zhes vudari, vſo taiſto ſagrejo tož. ed. podere, inu polomi (II, 24 s.)
Svetokriški
zagrajen -a prid. 1. obdan z nasipom, zagrajen: en potok je ſagreien im. ed. m s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy (II, 24) ǀ je sagrejen im. ed. m s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou (II, 25) 2. ograjen, zagrajen: Ti ſi taiſti shlahtni sagrajeni im. ed. m dol. pungrad, kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti (II, 47)
Svetokriški
zagrmeti -i dov. zagrmeti: kakor je shlishal sagarmeti nedol. sdajzi je v'cerqvu tekal ǀ kadar shlishi mozhnu sargarmeiti nedol. ǀ prezej sagarmi 3. ed., sabliska, inu v'vniega treshi ǀ sagarmij 3. ed. inu v' to sheno trejshi ǀ na naglem sagarmj 3. ed., inu v' Ceſſaria treshi ǀ ſò djali de je sagarmelu del. ed. s
Svetokriški
zagvišan -a prid. gotov: obedin nej sagvishan im. ed. m de bi kushin neratal ǀ je saguishan im. ed. m de taiſti nebo odshal ǀ ſi sagvishen im. ed. m, de vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ je bil ſagvishan im. ed. m isvelizhen biti ǀ taku ſi ſaguishan im. ed. m v' paku pokoppan biti ǀ je seguishan im. ed. m de ne bode njemu odshal ǀ kadar bi bila sagvishana im. ed. ž de nie ime je v' nebeſſih ſapiſſanu ǀ nej ſte saguishana im. ed. ž, aku do jutra bote shiva ǀ bodite sagvishani im. mn. m aku ſe nebote zhistu ſpovedali, sagvishnu bodete fardamani ǀ bomo saguishani im. mn. m, de skuſi takorshno pohleuno zhaſt, inu hualo obilnu bomo polonani od G. Boga ǀ bodite ſagvishani im. mn. m, de G. Bug vam bò vſe vashe grehe odpuſtil ǀ bodo saguisheni im. mn. m, de nyh grehi ſo ym odpuszheni ǀ s'kusi leta S: strah bodete sagviſheni im. mn. m Nebeshku krajleſtvu sadobiti ǀ de ſi lih ſmò ſaguishane im. mn. ž v' nebeſſa priti → zagvišati
Svetokriški
zagvišanje s zagotovilo: tajſte imaio sanyh grund, inu sagvishajne tož. ed. muzh te vojske (III, 11) ǀ krajleveſtu naſhe Svete Kath: Kersh: Vere ima sa ſvoj grunt, inu sagvishajne tož. ed. pohleunost tyh kershenikou (III, 11) ǀ dai meni enu sagvishaine tož. ed. lete tvoje oblube (V, 274) → zagvišati
Svetokriški
zagvišati -am dov. zagotoviti: Sturite taKu, ter vaſs sagvisham 1. ed. de ne bote greshili ǀ vaſs ſagvisham 1. ed., de norzhie tiga ſvejta vam bodo preshle ǀ taku vaſs saguisham 1. ed. de tudi taisto pusledno uro bote te S. miſli imeli ǀ ta Nebeski Arzat tebe sagvisha 3. ed. de bosh osdravil ǀ naſs saguisha 3. ed. de ne bomo obeniga pomankajna imeli ǀ S. Chryſoſtomus ſagvisha 3. ed., de ta kateri tiga premishluje v'greh ne pade ǀ ſam ſyn Boshy vaſſ ſaguisha 3. ed. ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu, de naſs sagviſha 3. ed., inu oblubi de naſs bo vſelej oſkerbel s'tem Kar je sa nashe shivejne trèba ǀ takorshne Bug nej sagvishal del. ed. m, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu ǀ gdu je tebe saguishal del. ed. m de nebo leta greh ta sadni ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido ſagvishala del. ed. ž, k'nij rekozh zagvišati se zagotoviti si: ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali, inu ſe sagvishali del. mn. m sa lon → zagvišnati, → gvišen
Svetokriški
zagvišnati -am dov. zagotoviti: naſs sagvishna 3. ed. de aku bomo pres greha de Bug naſs bode ushlishal (I/1, 62) ǀ Kakor Dauid naſs sagvishna 3. ed. (I/2, 70) ǀ kakor ozhitnu naſs sagviſhnia 3. ed. S: Ambrosh (I/1, 36) → zagvišno
Svetokriški
zagvišno prisl. zagotovo: sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit ǀ Chriſtus bo saguishnu nje proshno vshlishal ǀ vejm ſagvishnu, de taushent, inu taushent yh je ſapellal ǀ ſa gvishnu vejmo de v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva, kakor v'Nebeſsih ǀ takrat sa guishnu bode Bug vasho proshno ushlishal → gvišno
Število zadetkov: 8935