Zadetki iskanja
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin leaky mutation , ki na področju genetike označuje tip mutacije, pri kateri se funkcija v fenotipu ne izgubi povsem. Razmišljam o ustreznikih prepuščajoča mutacija , prepustna mutacija ali puščajoča mutacija . Kateri ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima nas, kako prevesti angleško zvezo computer processable file , s katero smo se srečali pri prevajanju na slovenskem prevajalskem oddelku pri Evropski komisiji. Ali bi bil prevod računalniško obdeljiva datoteka ustrezen? Zlasti nas zanima, ali je beseda obdeljiv tvorjena pravilno in ali je pomensko ustrezna?
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?
Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši za angleški termin computational economics , ki označuje interdisciplinarno vedo, ki povezuje računalništvo, ekonomijo in menedžment in se ukvarja z naprednim računskim modeliranjem ekonomskih sistemov.
Prosim za pomoč pri zapisu metode za določanje starosti organskih materialov, pri kateri se uporablja izotop ogljika 14. Metoda se imenuje datacija , zanima pa me, kateri zapis je ustrezen v nadaljevanju poimenovanja te metode: datacija ( 14 C) , datacija 14C , datacija C14 ali datacija C-14 . Bi bilo mogoče tvoriti tudi zloženke z vezajem, npr. C14-datacija ?
Opazila sem, da se v terminološkem slovarju za geografijo in na splošno v slovenskem jeziku uporablja izraz rasa . Za razlikovanje med t. i. tremi rasami se uporablja barva kože, kar ni korektno, saj ljudje pod kategorijo bela rasa niso beli, pod kategorijo črna rasa niso črni in pod kategorijo rumena rasa niso rumeni. Uporaba izraza rasa se mi zdi še posebej v zadnjem času zelo rasistična, zato bi jo bilo smiselno spremeniti.
Prosim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization , ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 57
- 58
- 59
- 60
- 61
- 62
- 63
- ...
- 91
- Naslednja »