Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
stískati1 -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: stísniti 1-7, 9-10
1.
čustvenostno kdo imeti stisko
/Kot predniki/ so stiskali (pri hrani).
2.
iz fizike kdo/kaj prostorsko manjšati, tlačiti kaj
Plin so stiskali v jeklenke.
Celotno geslo Vezljivostni G
stískati2 -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj končati tiskati kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Pravkar so stiskali novo izdajo romana.
Celotno geslo Vezljivostni G
stískati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: stísniti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj nahajati se tesno okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu / med koga/kaj / ob/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Otroci so se stiskali ob materi.
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti jo -em jo dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
knjižno pogovorno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
/Zelo na hitro in hinavsko/ jo je stisnil v gozd.
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
čustvenostno kdo/kaj dati se k/h komu/čemu / v/na/ob/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil k tlom, pod mizo.
2.
čustvenostno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil iz hiše v gozd.
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Celotno geslo Vezljivostni G
stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.
3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.
4.
kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopíti2 -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Različne tablete si je morala stopiti (v vodi).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj v tekoče stanje
Živo srebro stopi zlato /kot vosek/.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj preiti v tekoče stanje
(Na vročini) se je vosek stopil /kot mast/.
2.
kdo/kaj postati celota s kom/čim
Priseljenci so se morali /čimprej/ stopiti z domačini.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spremeniti se
Kar stopil se je /od navdušenja/.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.
2.
iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.
Celotno geslo Vezljivostni G
storíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj narediti kaj
To je že večkrat storil.
1.1.
kdo/kaj uresničiti kaj , koliko česa 'kako opravilo, delo, dejanje'
Storiti korak.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj , koliko česa 'kako dejanje'
Storil (jim) je veliko uslugo.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Bogastvo ga je storilo prevzetnega.
Terminološka
Storitvizacija
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Celotno geslo Vezljivostni G
strádati -am nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj živeti v pomanjkanju hrane
Še vedno strada vsaj polovica ljudi.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj izčrpavati koga/kaj
Stradali so ga /s hudimi odvajali/.
3.
čustvenostno kdo/kaj ne imeti dovolj česa
Stradal je ljubezni in veselja.
Celotno geslo Vezljivostni G
strahováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
GLEJ: strašíti 1
Celotno geslo Vezljivostni G
strašíti -ím in strášiti -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj vznemirjati koga
Bližnje je strašil /s puško/.
2.
brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Kar naprej/ jih nekaj straši.
Terminološka
Strateške komunikacije
Prosimo vas za mnenje pri izbiri ustreznega prevoda angleške zveze strategic communications v kontekstu Nata. Čeprav se je uveljavil prevod strateško komuniciranje , menimo, da le-ta ne ustreza Natovemu konceptu, sprejetemu leta 2010 (Military Concept for NATO Strategic Communications, avgust 2010). Omenjeni pojem namreč presega komunikacijske dejavnosti, saj je skladno z njegovo uradno definicijo njegov namen promovirati Natove cilje in delovanje poleg drugih političnih in vojaških ukrepov tudi z usklajeno in ustrezno rabo javne diplomacije, odnosov z javnostmi, psihološkega in informacijskega delovanja ter drugih nekinetičnih oblik delovanja. Po našem mnenju je komuniciranje v slovenskem prostoru večinoma napačno razumljeno, zato predlagamo prevod strateške komunikacije . Kaj menite o tem predlogu?
Terminološka
Strateški menedžment
Kateri slovenski termin s področja ekonomije/organizacije in poslovodenja je primernejši kot ustreznik angleškega termina strategic management : strateški management , strateški menedžment , strateško upravljanje in poslovodenje ? Gre za načrtovanje in vodenje dolgoročnih organizacijskih strategij za uspešno poslovanje organizacije. Ali je treba v besedilu uporabljati en sam termin za isti pojem ali termine lahko poljubno zamenjujem?
Število zadetkov: 3161