Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Terminološka
Svetovalni oglas
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin help-seeking ad , ki označuje oglas, ki opiše bolezen ali bolezensko stanje, ne navede pa imena zdravila. Namen takega oglasa je spodbuditi ljudi, da bi tisti, ki pri sebi prepoznajo znake opisane bolezni, poiskali pomoč pri zdravniku (povzeto po diplomskem delu Tine Kočevar Analiza dostopnosti informacij o zdravilih na spletnih straneh farmacevtskih družb , 2010, str. 21).
Terminološka
Sveženj izdelkov
Kako bi pravilno slovensko prevedli angleško besedo bundle ? Na to besedo naletimo pri spletni prodaji. Gre za dva približno istovrstna izdelka (tudi podobne cene), ki sta pakirana skupaj (zlepljena ali ovita v folijo ali speta z vezico ali v enotnem kartonastem pakiranju). Pogosto gre za dve različni blagovni znamki, ki sta pakirani skupaj. Pojem je novost v preskrbovalni verigi in je bil šele pred kratkim definiran. Zanima me poimenovanje tovrstnih pakiranj pri globalni spletni prodaji, kjer prihaja do tovrstne situacije. Za mnenje sem vprašala tudi dva večja slovenska trgovca, kjer so mi odgovorili, da se s takšno situacijo še niso srečali in podali nekaj predlogov, ki se mi ne zdijo ustrezni. Prav tako sem za mnenje vprašala slovenistko, s katero pogosto sodelujemo, in njen predlog je sveženj in prodaja v svežnju . Vendar tudi ona ni povsem prepričana, če je prevod ustrezen in ne želi, da bi se prekrival s poimenovanjem sveženj v bančništvu.
Celotno geslo Vezljivostni G
šalíti se in šáliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je šalil (z njim).
Celotno geslo Vezljivostni G
ščítiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj varovati koga/kaj pred kom/čim
Ščitili so ga pred fizičnimi napadi.
2.
kdo/kaj pravno varovati kaj
Sindikat ščiti koristi delavcev.
Celotno geslo Vezljivostni G
šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
Celotno geslo Vezljivostni G
šíriti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.
Celotno geslo Vezljivostni G
šívati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati s šivanko
/Po priloženem kroju/ so /strojno/ šivali.
2.
kdo/kaj delati kaj
(Iz krokodilje kože) šivajo torbice in čevlje.
Celotno geslo Vezljivostni G
škíliti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj imeti očesno okvaro
Ker je zanemaril preglede pri okulistu, sedaj škili že /kot pravi gusar/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj skrivoma, pritajeno gledati proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kam / kod
/Kot zagrizen planinec/ letos že celo poletje škili proti planinam.
3.
čustvenostno, knjižno pogovorno kdo/kaj skrivaj pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
/Precej očitno/ je škilil po sosedovi.
Celotno geslo Vezljivostni G
škóditi -im nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
To nikomur ne škodi.
2.
v zvezi z bi, čustvenostno, navadno v 3. osebi, z nikalnico kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
Ne bi ti škodilo, če bi se malo učil.
Terminološka
Škodljivost
Sem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost , sam pa menim, da je ravno obratno.
Celotno geslo Vezljivostni G
škodováti -újem tudi škódovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: škóditi
Celotno geslo Vezljivostni G
šólati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni G
šólati se -am se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni G
šólati se za/v -am se za/v nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
Terminološka
Šolska politika
Vse pogosteje opažam, da se za izvedbeno raven odločanja uporablja izraz politike kot ustreznica za angleški edninski izraz policy . Zmotilo me je, da je novinar govoril, da bo treba zamenjati politike v šolstvu, pomensko pa je šlo za ukrepe, dejavnosti, ravnanje, delovanje, uresničevanje sklepov in podobno.
Celotno geslo Vezljivostni G
špégati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, neknjižno pogovorno
GLEJ: škíliti 2-3
Celotno geslo Vezljivostni G
štéti štéjem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje
Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.
5.1.

Štejejo ga k dobrim delavcem.
Celotno geslo Vezljivostni G
štéti se štéjem se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj živeti, počutiti se boljši kot drugi
Sosed se /preveč/ šteje.
Celotno geslo Vezljivostni G
štéti si v štéjem si v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'priznanje, zadovoljstvo' za kaj
Štejem si v čast, da sem vas spoznal.
Celotno geslo Vezljivostni G
štéti za štéjem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj za kaj / kakšnega
Šteje jo za ljubico.
Število zadetkov: 3164