Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

strojênje strojênja samostalnik srednjega spola [strojênje]
    predelovanje surove živalske kože v usnje
ETIMOLOGIJA: strojiti
strojepísec strojepísca samostalnik moškega spola [strojepísəc]
    kdor se poklicno ukvarja s stenografskim zapisovanjem, urejanjem besedil z računalnikom, pisalnim strojem
ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz stroj + pisati
strojepísje strojepísja samostalnik srednjega spola [strojepísje]
    1. stenografsko zapisovanje, urejanje besedil z računalnikom, pisalnim strojem
      1.1. nauk o takem tipkanju, pisanju
ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz stroj + pisati
strojepíska strojepíske samostalnik ženskega spola [strojepíska]
    ženska, ki se poklicno ukvarja s stenografskim zapisovanjem, urejanjem besedil z računalnikom, pisalnim strojem
ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz stroj + pisati
strojílo strojíla samostalnik srednjega spola [strojílo]
    snov za predelavo surove živalske kože v usnje
ETIMOLOGIJA: strojiti
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]
    1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
    2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
stróncij stróncija samostalnik moškega spola [strónci]
    mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, kemijski element; simbol: Sr
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Strontium iz angl. strontium po imenu škotske vasi škot. Strontian, kjer so ga odkrili
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən]
    1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos
    2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
      2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: strpeti
stŕpno prislov [stə̀rpno]
    1. takó, da se izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    2. takó, da se mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: strpen
stŕpnost stŕpnosti samostalnik ženskega spola [stə̀rpnost]
    1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: strpen
strugár strugárja samostalnik moškega spola [strugár]
    kdor se ukvarja s struženjem, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: strugati
strugárka strugárke samostalnik ženskega spola [strugárka]
    ženska, ki se ukvarja s struženjem, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: strugar
strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča]
    1. strupena kača
    2. strupena goba
    3. slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje
    4. ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo
ETIMOLOGIJA: strupen
strupijan
strupovita žival
strúžen strúžena strúženo pridevnik [strúžen]
    v nekaterih zvezah v obliki struženi ki je pri vrtenju oblikovan z odrezovanjem tankih plasti
ETIMOLOGIJA: stružiti
strúženje strúženja samostalnik srednjega spola [strúženje]
    1. oblikovanje vrtečega se predmeta z odrezovanjem tankih plasti
      1.1. ravnanje česa z odrezovanjem tankih plasti
      1.2. drgnjenje česa, da se obrablja, navadno ob oddajanju glasnega zvoka
    2. manj formalno igranje, predvajanje glasbe, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki
ETIMOLOGIJA: stružiti
strúžiti strúžim nedovršni glagol [strúžiti]
    1. oblikovati vrteči se predmet z odrezovanjem tankih plasti
      1.1. ravnati kaj z odrezovanjem tankih plasti
      1.2. drgniti kaj, da se obrablja, navadno ob oddajanju glasnega zvoka
    2. manj formalno igrati, predvajati glasbo, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki
      2.1. ekspresivno oddajati hitre ponavljajoče se zvoki
ETIMOLOGIJA: = cslov. stružiti, rus. stružítь < pslov. *stružiti iz *strugъ ‛strgalo’ iz ide. korena *streu̯g- ‛drgniti, gladiti, narediti hitro potezo’ - več ...
strúžni strúžna strúžno pridevnik [strúžni] ETIMOLOGIJA: stružiti
strúžnica strúžnice samostalnik ženskega spola [strúžnica]
    naprava za struženje
ETIMOLOGIJA: stružiti
Število zadetkov: 3906