Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑)
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: Nova, velika, približno 10-tonska barokomora naj bi bila hitro in zanesljivo dosegljiva tudi iz Kliničnega centra E (↑)bár2  + (↑)kómora
SSKJ
barométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture
SSKJ
bátjuška -e m (ȃ) spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka: batjuška car; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
SSKJ
bavárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Bavarce ali Bavarsko: bavarski knez; bavarsko pivo
SSKJ
báza1 -e ž (ā) 
  1. 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti
    // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi
  2. 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu
    // alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke
    ♦     agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
SSKJ
beatles in beatle -a [bítls; bítl] m (ȋ; ī) nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? neskl. pril.: ima beatles frizuro
SSKJ
bedljív -a -o [bəd] prid. (ī í) redko ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje
SSKJ
belín -a m (ȋ) 
  1. 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin
    ♦     zool. glogov, kapusov belin
  2. 2. redko albin
SSKJ
belobrád in belobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar
SSKJ
belogrív -a -o prid. (ȋ ī) ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi
SSKJ
berílo -a s (í) 
  1. 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja
    // sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila
  2. 2. raba peša kar je namenjeno za branje; čtivo: detektivke so zabavno berilo; mladinsko berilo
  3. 3. zastar. branje: prenehala je z berilom
    ♦     rel. berilo odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
SSKJ
berívo -a s (í) kar je namenjeno za branje; čtivo: zabavno berivo; berivo za otroke
SSKJ
berljív -a -o prid. (ī í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere
    berljívo prisl.: berljivo napisan roman
SSKJ
besedílo -a s (í) 
  1. 1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru
    // napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo
  2. 2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila
    // besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča
SSKJ
besežé -ja m (ẹ̑) med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem
SSKJ
bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
SNB
bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E ← agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja
SSKJ
bibliotéški -a -o prid. (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: biblioteško gradivo
SSKJ
bíga -e ž (í) pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov: peči bige / tržaške bige
SSKJ
bíl -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom  
  1. 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil
  2. 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila
  3. 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
Število zadetkov: 2679