Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
neučakljív -a -o prid. (ī í) redko neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog
    neučakljívo prisl.: neučakljivo ji je stekel naproti
SSKJ
nèukrotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi
    // nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza
    nèukrotljívo prisl.: neukrotljivo se boriti; govorila je kar naprej, neukrotljivo
SSKJ
nèustavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala
    ●     ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno
    nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok
SSKJ
nèutajljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje
// knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva
    nèutajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem
SSKJ
nèutešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja
// knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem
    nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati
SSKJ
nèutihljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev
// ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja
    nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel
SSKJ
nèutolažljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utolažiti: neutolažljiv otrok; ob sinovi nesreči je bil neutolažljiv / planila je v neutolažljiv jok
    nèutolažljívo prisl.: neutolažljivo ihteti
SSKJ
nèutrudljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki se ne utrudi (hitro): neutrudljivi fantje so jih ves dan vodili po mestu / do jutra je bilo še dolgo, njegove misli pa so bile neutrudljive
    // ki ne utruja, utrudi: prijetno, neutrudljivo delo ima
  2. 2. knjiž. ki vztrajno in z veliko vnemo opravlja svoje delo; neutruden: večkrat se je spomnil svojega neutrudljivega učitelja
    nèutrudljívo prisl.: neutrudljivo pomagati, vaditi
SSKJ
nevoščljív -a -o prid. (ī í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo
    nevoščljívo prisl.: nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje
SSKJ
nèvpadljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) raba narašča nevsiljiv, neopazen: nevpadljiv vzorec; obleka nevpadljive barve / nevpadljiva hiša
    nèvpadljívo prisl.: nevpadljivo se oblačiti, vesti
SSKJ
nèvsiljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni vsiljiv: prijazen, nevsiljiv človek / nevsiljive vzgojne metode; nevsiljivo vedenje / nevsiljiva reklama / nevsiljiv vonj cvetja; blago z nevsiljivim vzorcem; nevsiljiva barva; po prostoru se je razlegala nevsiljiva glasba
    nèvsiljívo prisl.: nevsiljivo se oblačiti; nevsiljivo ponujati kaj; nevsiljivo zagovarja svoje mnenje; nevsiljivo vljuden človek
SSKJ
nèzadovoljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki ni zadovoljiv: nezadovoljiv položaj, uspeh; oskrba v domu je nezadovoljiva; nezadovoljivo zdravstveno stanje / knjiž. delati v nezadovoljivih prostorih neprimernih, slabih
  2. 2. ki ga je težko zadovoljiti: nestrpni, nezadovoljivi ljudje
    nèzadovoljívo prisl.: nezadovoljivo opraviti naročilo
SSKJ
nèzajezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da zajeziti, ustaviti: nezajezljiv hudournik / ekspr. nezajezljiv socialni razkroj / ekspr.: popadla ga je nezajezljiva jeza; nezajezljivo sovraštvo nasprotnikov
    nèzajezljívo prisl.: preobrazba družbe nezajezljivo napreduje
SSKJ
nèzapopadljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) star. nerazumljiv, nedojemljiv: nezapopadljiv vzrok; to so zanj nezapopadljive stvari / nezapopadljivo ravnanje
    nèzapopadljívo prisl.: nekaj nezapopadljivo težkega mu je leglo na dušo
SSKJ
nèzaupljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom
    nèzaupljívo prisl.: nezaupljivo gledati; na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo
SSKJ
nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
  2. 2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika
    // knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
    nèzgrešljívo prisl.: vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj
SSKJ
nèzmotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne zmoti, ne moti: tega celo naš nezmotljivi učitelj ni pričakoval; nikar ne misli, da si nezmotljiv / nezmotljiv čut, spomin; nezmotljivo merilo zanesljivo
// nezmotljiv strelec ki ne zgreši
    nèzmotljívo prisl.: nezmotljivo ugotavljati
SSKJ
nèžaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv
    nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek
SSKJ
nèžív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 
  1. 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa
    // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ
  2. 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas
    nèžívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega
SSKJ
nivó -ja m (ọ̑) 
  1. 1. višina (ravne) površine česa: nivo cestišča, pločnika; nivo vode se dviga; zmanjšati razlike v nivojih; kletni prostori pod nivojem zemljišča / križišče cest na različnih nivojih
    ♦     geogr. morski nivo povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine; morska gladina
  2. 2. publ., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava, raven: drama dosega evropski nivo; dvigati izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo prebivalstva; nivo časopisa je nizek; nekateri filmi so zdrknili na nivo obrti
    // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: produkcija je padla na lanskoletni nivo; nivo gospodarskega razvoja
  3. 3. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti, raven: razprava bo tekla na vseh nivojih; analize so bile opravljene na nivoju občine, republike / konferenca na najvišjem nivoju konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav
    ●     publ. pisec neprepričljivo prehaja z estetskega nivoja na sociološki področja; publ. biti na nivoju biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na istem nivoju sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod nivojem biti podpovprečen, nekvaliteten, slab
Število zadetkov: 2534