/Z vso skrbnostjo/ je ekscerpiral metafore (iz pesmi).
Zadetki iskanja
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
/Z vso skrbnostjo/ je ekscerpiral metafore (iz pesmi).
Mladi so se /težko / s težavo/ evropeizirali.
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).
Kri se (mu) /hitro/ gosti.
Govori /kot navit/.
Naša papiga govori.
Kar naprej je nekaj govorila.
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
Govori šest jezikov.
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
O njem govorijo čudne stvari.
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
O teh stvareh se javno govori in piše.
Soseda spet ne govorita.
/S svojo odločitvijo/ jih je /zelo/ hendikepiral.
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
Igrajo se slepe miši.
Imajo avtomobil, hišo.
Sosed ima čebele.
Urednik ima gradivo.
Ima brata/ljubico.
Danes imamo goste.
V naročju je imela otroka.
Voda ima precej kalcija.
Tri dni / Letos imamo dež.
Danes imamo krompir v omaki.
Prešnji mesec je imela otroka.
Mož ima brado/vročino/podporo.
Ti čevlji me imajo.
Ima stroj v popravilu.
Ima se zahvaliti za pomoč.
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.
Individualizirajo pouk.
Zveza /s svojim delovanjem/ integrira vse naprednejše skupine.
Integriral je funkcijo.
/Zelo živo/ se interesira za politiko.
Takrat so /z zakoni/ internacionalizirati izobraževanje.
Šel je (po prehodu za pešce).
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
Vsak dan gre na pokopališče.
Šel je k sorodnikom na obisk.
Šel je k izpitu.
Čas je, da gredo od tod.
Iz dimnika gre dim.
Že tri dni gre dež.
Novica je šla od vasi do vasi.
Šel je /z roko/ čez čelo.
Stope so še vedno šle.
Železnica gre mimo kraja.
Gibanje gre /v krogu/.
Šli so v boljšo prihodnost.
Ura gre naprej/nazaj.
Šel je k partizanom/tabornikom.
Matematika mu ne gre.
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
Delež gre podjetju.
V sobo gresta le miza in kavč.
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
To gre v tretji kakovostni razred.
Ne gre dvomiti o tem.
Ti mu greš takole nagajati.
Čas (mu) gre počasi.
To blago je že zdavnaj šlo.
Guma je šla.
/Presenetljivo hitro/ si je izboljšal gmotni položaj.
Izboljšali so učni uspeh.
Izboljšal je rekord v hitrostnem drsanju.
Gmotni položaj se (jim) je /presenetljivo hitro/ izboljšal.
/Precej neiznajdljivo/ se je izgovoril na sodelavce in na dež.
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
Napetost se je izgubila.
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.
/Dobro in prav/ so izkoriščali prostor in čas.
/Dobro/ je izkoriščal stroje.
/Nepremišljeno/ so izkoriščali gozdove, zemljišča in rudnike.
/Iznajdljivo/ izkoriščajo položaj in priložnosti na tržišču.
/Zavestno/ izkoriščajo delavce oz. vso razpoložljivo delavno silo.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 9
- Naslednja »