- samica bivola
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
- 2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
- 3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
- 4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
- 1. ki je v zvezi s kozjerejci ali kozjerejo
- 1.1. ki je namenjen za kozjerejce
- 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
- 1.1. samec te živali
- 2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
- 3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
- 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
- 2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
- 3. pes, izhodiščno vzrejen za varovanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes, pastirski pes
ETIMOLOGIJA: ↑ovca
- samica ovčarja
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
- 1. izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov
- 1.1. sukanje, navijanje posebnega izločka, da nastane pajčevina, ovoj
- 2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
- 2.1. ekspresivno oddajanje temu podobnega zvoka ob pravilnem, tekočem delovanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: kosmatin je podavil že mnogo ovac / volk kosmatin
// ekspr. neobrit človek: in ta kosmatin je sedel za mizo
1. manjša domača žival z zelo gosto volnato dlako: ovca beketa, bleja; pasti, striči ovce; čreda, trop ovc; razbežali so se kakor ovce; krotek kot ovca / merino ovca z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije
♦ agr. karakul ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; ovca mesnate pasme; vet. metljava ovca; zool. divja ovca zlasti v gorah živeča žival temne ali svetle barve, katere samec ima navadno velike, spiralasto zavite rogove, Ovis
// ovčja samica: pomolsti ovco; breja ovca; ovca in jagnje
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: vse življenje je bil ponižna ovca
● ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; slabš. garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico; ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek; knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni
trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac
// kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca
Sprotni slovar slovenskega jezika
- navadno v množini tujerodna vrsta, zlasti rastlinska, ki izpodriva avtohtone vrste
ePravopis – Slovenski pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 9
- Naslednja »