bezèg -zgà in bèzeg -zga [bəzəg-] m (ə̏ ȁ; ə̀)
grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete
// cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga
♦ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
bezgôv in bezgòv -ôva -o in bèzgov -a -o [bəzgov-] prid. (ó; ȍ ó; ə̀)
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
SSKJ²
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledêjši (ȇ é)
1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist
1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist
- blédo tudi bledó prisl.:
bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
SSKJ²
SSKJ²
cúrniti -em dov. (ú ȗ)
izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane
// preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj
izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane
// preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj
SSKJ²
cvétje -a s (ẹ́)
1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj
// rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja
● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor
1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj
// rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja
● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
- čístiti se
izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
SSKJ²
gruzínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
izpíranje tudi spíranje -a s (ī)
glagolnik od izpirati: izpiranje perila; izpiranje pod tekočo vodo / izpiranje ran; čaj za izpiranje / izpiranje rodovitne zemlje / izpiranje rud; pridobivanje zlata z izpiranjem / izpiranje nožnice, želodca
glagolnik od izpirati: izpiranje perila; izpiranje pod tekočo vodo / izpiranje ran; čaj za izpiranje / izpiranje rodovitne zemlje / izpiranje rud; pridobivanje zlata z izpiranjem / izpiranje nožnice, želodca
SSKJ²
jánežev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na janež: janežev vonj; janeževo zrno / janežev čaj; janeževo olje / janežev kruh
♦ gastr. janeževi upognjenci pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem
nanašajoč se na janež: janežev vonj; janeževo zrno / janežev čaj; janeževo olje / janežev kruh
♦ gastr. janeževi upognjenci pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem
SSKJ²
SSKJ²
kamíličen -čna -o prid. (ī)
nanašajoč se na kamilice: kamilični cveti / kamilični čaj; kamilično olje
nanašajoč se na kamilice: kamilični cveti / kamilični čaj; kamilično olje
SSKJ²
kócka1 -e ž (ọ̑)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke
2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa
// tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockati
● ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet
1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke
2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa
// tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockati
● ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet
SSKJ²
kólmež -a m (ọ̑)
močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
SSKJ²
SSKJ²
krebúljica -e ž (ú)
bot., navadno v zvezi prava krebuljica rastlina s prijetnim vonjem in belimi, drobnimi cveti v kobulih, Anthriscus cerefolium: prežganka z jajcem in krebuljico / čaj iz krebuljice
bot., navadno v zvezi prava krebuljica rastlina s prijetnim vonjem in belimi, drobnimi cveti v kobulih, Anthriscus cerefolium: prežganka z jajcem in krebuljico / čaj iz krebuljice
SSKJ²
lapúh -a m (ū)
rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom: po nasipu se bohoti lapuh; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha
rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom: po nasipu se bohoti lapuh; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 162
Dostopnost