Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dristílen -lna -o prid. (ȋ)
star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj
Pravopis
dristílen -lna -o (ȋ) star. odvajalen
dristílni -a -o (ȋ) ~ čaj
Pravopis
gábezov -a -o (ȃ) ~ čaj
Celotno geslo Sprotni
galánga samostalnik ženskega spola
    1. iz botanike rastlina z aromatično, ingverju podobno koreniko ostrega okusa, po izvoru iz Azije; Alpinia, Boesenbergia rotunda, Kaempferia galanga SINONIMI: galangal
      1.1 korenika te rastline kot začimba SINONIMI: galangal 
Celotno geslo eSSKJ
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]
    iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
SSKJ²
gomílica2 -e ž (ī)
nav. mn., zastar. kamilica: skuhati čaj iz gomilic
SSKJ²
gôrek in gorák gôrka -o in -ó prid., gorkêjši (ó ȃ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel: gorek čaj; gorka jed; juha je še gorka; splezal je na gorko peč; umil se je v gorki vodi / gorek dan; gorka južna sapa; gorko vreme / imeti gorke roke
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: gorka postelja; gorka soba; gorko spomladansko sonce; pren. imel je prijazen, gorek dom
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: bil je zavit v gorek plašč; mene ne zebe, imam gorko obleko
3. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom nenaklonjen, sovražen: gorek mi je; že dalj časa sta gorka drug drugemu; vsak dan so nam bolj gorki
4. star. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: gorka prijateljeva prošnja; izpolnil je njegovo gorko željo / gorek poljub
● ekspr. precej gorke krvi je je temperamenten, živahen; ekspr. novico ji je še gorko nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; star. imel je gorko srce za reveže bil je dober, usmiljen
    gorkó in gôrko prisl.:
    gorko čutiti, obžalovati; sonce gorko sije; gorko zakurjena soba
    gôrki -a -o sam.:
    ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; pog., ekspr. prisolil mu je par gorkih dal mu je nekaj klofut; pog. še nič gorkega ni imel danes v želodcu še nobene tople jedi ni pojedel; tu smo na gôrkem in górkem
Pravopis
gôrek -rka -o in gorák gôrka -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. biti ~e krvi |temperamenten, živahen|; star.: izpolniti prijateljevo ~o željo |veliko|; imeti ~o srce za reveže |biti dober, usmiljen|; poud. gorek komu biti ~ sosedu |nenaklonjen, sovražen|; Juha je še ~a
gôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut|
gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed|
gôrkost -i ž, pojm. (ó)
Celotno geslo eSSKJ
gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik]
    1. grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv
    2. kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva
      2.1. del te naprave, ki oddaja toploto
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
SSKJ²
górnik2 -a m (ọ̑)
bot., navadno v zvezi zimzeleni gornik brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi: čaj iz listov gornika
Celotno geslo eSSKJ
grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína]
    1. grenka snov v rastlinah, ki ima zdravilne učinke
    2. grenak okus ali priokus, zlasti pijače
ETIMOLOGIJA: ↑grenek
Pravopis
grênek -nka -o in grenák grênka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. ~ spomin |boleč, žalosten|; Žolč je ~; ~ kot pelin
grênki -a -o (é) rastl. ~a penuša
grênka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. požreti marsikatero ~o |kritično pripombo|
grênko -ega s, pojm. (é) doživeti marsikaj ~ega; snov., knj. pog. požirek ~ega
grênkost -i tudi grenkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
SSKJ²
griževnják -a m (á)
nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka
Celotno geslo ePravopis
gruzijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gruzijska gruzijsko in gruzinski gruzinska gruzinsko pridevnik
IZGOVOR: [grúzijski] in [gruzínski]
SSKJ²
gruzínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
SSKJ²
hall -a [hôl] m (ȏ)
zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall
// večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
Celotno geslo eSSKJ
hòtdòg in hôtdog hôtdoga, hòt dòg
Celotno geslo eSSKJ
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
SSKJ²
hvóšč -a m (ọ̑)
nar. koroško njivska preslica: s hvoščem zarasle grede / čaj iz hvošča
Število zadetkov: 396