čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
cél -a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo; nevtr. Kolač je še ~
céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število
céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›
célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|
célost -i ž, pojm. (ẹ́)
céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število
céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›
célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|
célost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
četŕt3 -- ž (ȓ) ~ litra vina; čakati kake tri ~ ure; dograditi tri ~ hiše; prakt.sp. ~ kruha, prosim četrt kilograma
Pravopis
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
Pravopis
dôlgo1 [u̯g] čas. prisl. dàlj (ó; ȁ) ~ čakati; Že ~ govorijo o tem; Že ~, dalj časa ni bilo dežja; Kako ~ bo ostal doma
Pravopis
dvájseti -a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca ‹20.›; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina; v ~ih letih ~ega ‹20.› stoletja |1920—1929|
dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|
dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|
Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
Pravopis
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Pravopis
krés -a m, mn. kresôvi tudi krési (ẹ̑) zakuriti ~; poud. Vas se je spremenila v en sam ~ |velik ogenj|; privzdig. zanetiti ~ upora |spodbuditi upor|; čakati do ~a |do 24. junija|; nardp. O ~i se dan obesi
Pravopis
Pravopis
mírno1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ čakati; ~ dihati; odgovarjati mirnejše kot drugi; poud.: Le ~, nikar se ne prenagli |ne hiti|; ~ lahko rečem, da se je stanje izboljšalo |z gotovostjo|
Pravopis
Pravopis
navájen -a -o (ȃ) koga/česa ~ dela; biti ~ čakati; navajen na koga/kaj ~ ~ mraz
navájenost -i ž, pojm. (ȃ)
navájenost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
odgôvor -a m (ȏ) čakati na ~; dati ~ na vprašanje odgovoriti, pojasniti; (po)klicati na ~ zaradi zamujanja; pomahati v ~ na pozdrav; pis(me)ni ~; ~ organizma na dražljaj; ~ znanstvenikov o vzroku pojava; ~ na napad; poud. Na to vprašanje nimam ~a |ne morem, ne znam odgovoriti|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost