bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš;
bežati v zaklonišče;
bežati pred nevihto, policisti;
beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge;
beži ko zajec;
pren. vse beži pred težaškim delom;
sam pred seboj beži;
bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini;
oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži;
dnevi bežijo;
mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e:
bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli;
prim. beži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.