Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
onečástiti -im dov. (á ȃ)
vzeti čast, dostojanstvo, ugled: pred ljudmi ga je onečastil; s tem dejanjem se je onečastil / onečastili so njegovo ime / onečastiti trupla padlih oskruniti
● ekspr. onečastil mu je dekle je spolno občeval z njo
    onečáščen -a -o:
    onečaščen človek; počuti se onečaščenega; onečaščena ljubezen
SSKJ²
onečáščati -am nedov. (á)
jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti
SSKJ²
órgija -e ž (ọ́)
1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije
2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki
// navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev
SSKJ²
počást -i in -í ž (ȃ) zastar.
1. priznanje velike vrednosti ali veljave; čast: izkažite nam to počast; pesem v počast slavljenca
2. počastitev: počast pisateljeve obletnice
SSKJ²
ponížati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj nižje; znižati: ograja je bila previsoka, zato jo je moral malo ponižati; gladina vode se je ponižala / vrata so se ponižala in se niso dala več zapirati povesila / ko je začel govoriti o tej stvari, se mu je glas ponižal
2. s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjšati komu čast, ugled, veljavo: hotel jo je ponižati; ponižal ga je pred prijatelji in znanci; ekspr. ponižali so ga v njenih očeh; pred nikomer se ni hotela ponižati priznati podrejenosti / do tal (se) ponižati zelo
● ekspr. nikdar se ni ponižala do svojih revnih sorodnikov bila je ošabna in ni hotela imeti stikov z njimi; ekspr. ponižal se je do izsiljevalca postal je izsiljevalec
    ponížan -a -o:
    bil je ponižan in osramočen; zelo ponižan se je vrnil domov; sam.: to je bil svet poteptanih in ponižanih
SSKJ²
poniževáti -újem nedov. (á ȗ)
s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala; poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje
    ponižujóč -a -e:
    ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom
    poniževán -a -o:
    narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl
SSKJ²
prelatúra -e ž (ȗ)
rel. prelatski naslov, prelatska čast: dobiti prelaturo
SSKJ²
priklánjati se -am se nedov. (ȃ)
1. delati gibe z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: igralci so se priklanjali in gledalci so ploskali; v znak zahvale so se ji priklanjali; priklanjati se do tal; globoko se priklanjati / ekspr.: drevesa so se v vetru priklanjala pripogibala; težko klasje se je priklanjalo
// pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč so se ji priklanjali; prisrčno se je priklanjala na vse strani; srečal je toliko znancev, da se je kar naprej priklanjal
2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: prej so ga preganjali, zdaj se mu pa vsi priklanjajo; priklanjajo se mu, da bi si pridobili njegovo naklonjenost / pred nikomer se ne bom priklanjal poniževal
    priklánjati zastar.
    pripogibati, sklanjati: burja priklanja drevesa / klečali so in priklanjali glave
    priklanjajóč se -a -e:
    lahno priklanjajoč se, je odšel z odra
SSKJ²
prikloníti se -klónim se dov. (ī ọ́)
1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: preden je začela deklamirati, se je priklonila; globoko se prikloniti / prikloni se, da se ne zadeneš v vrata skloni se, pripogni se
// pozdraviti z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: prikloni se, preden odideš; zahvalil se je, se lahno priklonil in odšel
2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: prišli so se priklonit spominu pokojnika
    priklonívši se zastar.:
    priklonivši se pozdraviti
SSKJ²
prosláva -e ž (ȃ)
slavnostna prireditev, navadno v čast kake obletnice, praznika: udeležiti se proslave; prirediti proslavo; imeti na proslavi slavnostni govor; proslava ob tridesetletnici osvoboditve; odbor za proslavo
SSKJ²
saturnálije -lij ž mn. (á ȃ)
1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije
2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
SSKJ²
svečeníca -e ž (í)
ženska, ki opravlja obrede, molitve v čast bogu, bogovom: svečenice so varovale sveti ogenj
● evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka
SSKJ²
svečeník -a m (í)
kdor opravlja obrede, molitve v čast bogu, bogovom: svečenik polaga dar na oltar; staroegiptovski svečeniki / veliki svečenik; pren., ekspr. svečenik nove ideologije
// star. duhovnik: ponosna je bila na sina svečenika
SSKJ²
šmárnica -e ž (á)
1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic
2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico
// vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice
3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice
4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice
5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti
SSKJ²
žrtvováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
1. v različnih religijah dajati, ponujati žival, človeka božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: žrtvovati Apolonu; pred bitko so žrtvovali bogovom / žrtvovati hčer, sina boginji; žrtvovati jagnje, kozlička / žrtvovati pridelke darovati
2. dajati kaj, odpovedovati se čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: preveč denarja smo žrtvovali, da bi zdaj vse propadlo; veliko je žrtvoval za to, da bi otroci študirali / žrtvovati lastne interese višjim ciljem / za dokončanje naloge je žrtvoval počitnice / ekspr. ali mi lahko žrtvujete pol ure ali ste lahko pol ure z menoj
♦ šah. žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača
3. dopuščati, povzročati, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: za zmago so žrtvovali na tisoče vojakov
// ne upoštevati kaj, odpovedovati se čemu, kar se ima glede na kaj za manj pomembno, vredno: pesnik je jasnost verza žrtvoval rimi; resnico so žrtvovali sprotnim koristim
4. ekspr. delati, povzročati, da kdo propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: tej ideji so žrtvovali celo generacijo
● ekspr. v tej aferi so ga žrtvovali dopustili so, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo; ekspr. žrtvovati življenje domovini, za domovino umreti zanjo, zlasti v boju
    žrtvováti se 
    1. podrejati svoje delovanje, interese čemu, kar se ima za pomembno, vredno: žrtvovati se za družino, otroke
    // (biti pripravljen) umreti, izpostaviti se veliki nevarnosti za kaj, kar se ima za pomembno, vredno, navadno v boju: za kritje umika ranjencev se je žrtvovalo nekaj prostovoljcev
    2. šalj. delati, opravljati kaj neprijetnega, zlasti namesto koga drugega: žrtvoval se je in namesto njega napisal pismo; kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino
    žrtvujóč -a -e:
    sporazumeli so se, žrtvujoč pri tem svoje koristi; žrtvujoča se žena
    žrtvován -a -o:
    žrtvovani interesi; biti žrtvovan bogovom; žrtvovana žival; ideologiji žrtvovana generacija
Število zadetkov: 195