Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
pokloníti -klónim dov. (ī ọ́)
1. nav. ekspr. dati komu kaj
a) v last brez plačila: poklonil mi je sliko; pokloniti komu kaj za rojstni dan / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje / vso svojo ljubezen je poklonila otrokom
b) ne da bi zaslužil: profesor mu je dobro oceno poklonil
2. knjiž. dati, nameniti: temu opravilu je poklonil le malo časa
● 
knjiž. nikdar ji ni poklonila prijazne besede bila je osorna z njo; knjiž. svoje delo je poklonil spominu pokojnega prijatelja posvetil; knjiž. poklonila mu je prijazen nasmeh prijazno se mu je nasmehnila; knjiž. žena mu je poklonila otroka rodila; knjiž. pokloniti komu srce dati
    pokloníti se 
    1. z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa
    a) pozdraviti: poklonil se je in odšel; globoko se pokloniti komu / igralci so se prišli dvakrat poklonit
    b) izraziti pritrditev, soglasje: na vprašanje, če bi kaj pil, se je poklonil in šel za gostiteljem
    2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: knezi so se prišli poklonit novemu vladarju / pokloniti se spominu pokojnika
    poklonívši :
    nizko se poklonivši, odide
    poklónjen -a -o:
    poklonjen denar
SSKJ²
pomémben -bna -o prid., pomémbnejši (ẹ̄)
1. ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak
a) da ga je treba upoštevati, nanj misliti: pomemben dogodek; pomemben podatek; pomembna novica; sporočilo je pomembno
b) da lahko vpliva na določena dejstva: pomembna odločitev; pomembna odkritja; vojaško pomembni objekti; prehrana je zelo pomembna; ta slikar je pomemben za razvoj umetnosti / ta tekma je pomembna za uvrstitev v finale / za sestavo moštva so pomembni rezultati
// nujen, pereč: rešitev pomembnih problemov; stvar je zelo pomembna, zato je ne odlašajmo
2. ki ima tak položaj, funkcijo, da lahko vpliva, odloča: pomemben funkcionar; v podjetju se čuti pomembnejšega, kot je v resnici / biti na pomembnem položaju; opravljati pomembne politične funkcije / publ. ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
3. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: pomemben pisatelj; Prešeren je najpomembnejši slovenski pesnik; pomembna cesta, elektrarna; pomembno turistično središče / pri avtomobilu je najpomembnejši motor / pomemben praznik; pomembna obletnica / pomembna oseba romana glavna, osrednja
// ki se mu zaradi pozitivnih lastnosti, kakovosti njegovega dela izkazuje velika čast, spoštovanje: pomembni Slovenci
4. publ. (precej) velik: ujeti pomembno število nasprotnikovih vojakov / poneveriti pomemben znesek / organizacija je doživela pomembne spremembe
    pomémbno 
    1. prislov od pomemben: pomembno se držati; pomembno preseči povprečje
    2. v povedni rabi izraža primernost, koristnost česa: pomembno je, da pridejo vsi / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati
SSKJ²
prelátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prelate: prelatski naslov; prelatska čast / prelatska obleka
SSKJ²
prodájati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● 
ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ 
etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
    prodájati se ekspr.
    1. sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: zaradi lakote se ne bomo prodajali
    2. imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi: ta ženska se prodaja (za denar)
    prodájan -a -o:
    to je najbolje prodajana knjiga v tem letu
SSKJ²
prodáti -dám dov., 2. mn. prodáste in prodáte; prodál (á)
1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodati avtomobil, hišo; zemljišče je prodal sosedu; prodati na semnju; dobro, drago prodati / prodati po nizki, visoki ceni; prodati pod ceno; pog. prodati pod roko / prodati na kredit / prodati pravico za filmanje romana
2. ekspr. odpovedati se čemu zaradi koristi: prodati svojo čast, prepričanje
● 
ekspr. prodati meglo zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; ekspr. drago je prodal svojo kožo, življenje preden so ga ujeli, ubili, je sovražniku povzročil veliko izgubo, škodo; ekspr. nekdo nas je prodal sovražniku izdal zaradi koristi; ekspr. prodati novico naprej povedati; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal; ekspr. toliko že znam nemško, da me ne morejo prodati da se lahko sporazumem
♦ 
pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
    prodáti se slabš.
    začeti sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: prodal se je Nemcem
    prodán -a -o:
    prodani predmeti; prodana duša; hiša je že prodana
SSKJ²
sátirski in satírski -a -o prid. (ȃ; ȋ)
nanašajoč se na satire: satirski sprevod v čast boga Dioniza / satirsko poželenje
 
lit. satirska igra v starogrškem gledališču parodistična igra z zborom satirov, igrana po uprizoritvi tragedije
SSKJ²
senátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto
SSKJ²
skrúniti -im nedov. (ú ȗ)
1. delati dejanja, s katerimi se izraža nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: skruniti grob, svetišče; skruniti spomenike padlim borcem
2. ekspr. povzročati, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: skruniti komu čast; s svojim ravnanjem so skrunili njegovo ime
// povzročati, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: s takim govorjenjem so skrunili njegove spomine na starše
SSKJ²
snédati -am nedov. (ẹ́)
star. pojedati: gosenice snedajo liste
● 
star. snedati komu čast in ugled jemati
SSKJ²
sprejèm -éma m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od sprejeti: sprejem daril, denarja / sprejem novega zakona sprejetje / gostoljuben, prijazen sprejem; ekspr. leden sprejem; sprejem gostov / publ. prebivalci so tujemu gostu priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli; zaprositi za sprejem pri predsedniku republike / sprejem novih članov v društvo; sprejem v službo, šolo / navdušen sprejem filma pri gledalcih / antena za sprejem signalov / radijski, televizijski sprejem
2. družabna prireditev, namenjena srečanju povabljencev s kako pomembno osebo: veleposlanik je priredil svečan sprejem tujemu gostu v čast; udeležiti se sprejema / novoletni sprejem
SSKJ²
stráva -e ž (ȃ)
pri starih Slovanih pogostitev po pogrebu: pripravili so stravo v čast padlih; speči pogače za stravo
SSKJ²
tèmveč tudi temvèč vez. (ȅ; ȅv protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno
SSKJ²
ubraníti in ubrániti -im dov. (ī á)
1. s svojo dejavnostjo, zlasti vojaško, preprečiti, da kdo kaj zavzame, zasede: vojaki so ubranili most; ubraniti mesto, položaje; ubraniti s topovi; težko ubraniti / ubraniti mesto pred napadalci
2. s svojo dejavnostjo preprečiti, da se komu kaj vzame: ubraniti družinsko čast; ubraniti svoj ugled / država je ubranila svojo neodvisnost
3. v zvezi s pred s svojo dejavnostjo preprečiti, da kaj kam pride, kaj poškoduje: ubraniti obraz pred čebelami; ubraniti oči pred prahom / ubraniti rastline pred boleznimi
4. navadno z dajalnikom s svojo dejavnostjo preprečiti uresničitev kakega dejanja: tega mi ne bo nihče ubranil; ubranil mu je pobeg / ni ji mogel ubraniti, da ne bi vsega povedala
● 
publ. ubraniti naslov prvaka znova pridobiti
♦ 
šport., pri nogometu ubraniti enajstmetrovko
    ubraníti se in ubrániti se
    s svojo dejavnostjo doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ubraniti se nenehnega spraševanja; z roko se je ubranil udarca / ubraniti se bolezni; težko se je ubranil strahu / te misli se ne more ubraniti, če si še tako prizadeva
SSKJ²
učeníštvo -a s (ȋ)
star. učiteljstvo: čast učeništva / leta učeništva učiteljevanja
SSKJ²
užíti užíjem dov. (í ȋ)
1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: danes ni še ničesar užil; užiti preveč piva, žganja / užiti kapljice, tablete; s hrano je užil tudi strup zaužil
2. uporabiti kaj za zadovoljitev svojih potreb: svojega bogastva ni mogel, znal užiti / ekspr. užiti telo, ustnice koga
3. biti deležen česa: užiti čast, sramoto; užil je malo materine ljubezni; v življenju je užil veliko hudega
// imeti, doživeti čustva, občutke tega, kar izraža določilo: užiti velik strah, veselje / takega mraza v življenju še ni užil občutil / užiti nekaj lepih dni
● 
zastar. ves denar je užil sam porabil; knjiž. v tem kraju sem užil mladost preživel
    užíti se zastar.
    naužiti se: užiti se veselega življenja
    užít -a -o:
    užita hrana; užito veselje
SSKJ²
zapráviti -im dov. (á ȃ)
1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapraviti denar, premoženje; s pijančevanjem, tožbami zapraviti posestvo
// ekspr. porabiti, potrošiti: vso plačo zapravi zase; zapraviti za zdravljenje veliko vsoto; za hrano se dosti zapravi
2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubiti: zapraviti čast, ugled; zapraviti duševni mir; zapraviti prijateljstvo koga; zapraviti zdravje
// ekspr. ne izrabiti, ne izkoristiti: zapraviti možnosti za dobro uvrstitev, priložnost za gol / s čakanjem zapraviti veliko časa nekoristno porabiti
● 
pog. zapraviti klobuk izgubiti; evfem. zapravila je otroka imela je splav; ekspr. zapraviti zmago ne doseči je zaradi svoje krivde; ekspr. zapraviti življenje lahkomiselno, nedejavno ga preživeti
    zapráviti se star.
    pogubiti se, uničiti se: boji se, da se sin zapravi
    zaprávljen -a -o:
    zapravljena kmetija; zapravljena mladost; zapravljena sreča
SSKJ²
zaprávljati -am nedov., tudi zapravljájte; tudi zapravljála (á)
1. z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapravljati denar; zapravljati dediščino; z veseljačenjem zapravljati premoženje staršev
2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubljati: zapravljati čast, ugled; zapravljati zdravje
// ekspr. ne izrabljati, ne izkoriščati: zapravljati možnosti za napredovanje / zapravljati čas nekoristno porabljati
SSKJ²
zdrávamaríja -e in zdráva maríja zdráve maríje ž (ā-ȋ)
rel. molitev z začetkom: Zdrava Marija: moliti zdravamarijo; pet očenašev in zdravamarij
// zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob zdravamariji so bili vsi doma / odzvoniti zdravamarijo
SSKJ²
zmaščeváti -újem dov. (á ȗ)
zastar. maščevati: zmaščevati bratovo čast; zmaščevati se za storjeno krivico; zmaščevati se nad kom
SSKJ²
ávemaríja -e ž (ā-ȋ)
rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni
// molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: začela je moliti avemarijo
Število zadetkov: 195