Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
částnik -a m (ȃ)
član poveljniškega vojaškega osebja: artilerijski, pomorski častnik; aktivni častnik / višji gasilski častnik
♦ navt. častnik trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. častnik čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina
SSKJ²
rezêrven -vna -o prid. (ȇ)
1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec
2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje
♦ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni častnik častnik, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervni sestav vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe
SSKJ²
aviácija -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: poslovna, civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic
// voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: slovenska aviacija; častnik pri aviaciji
SSKJ²
bateríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na baterijo:
a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota
b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje
SSKJ²
inštrúktor tudi instrúktor -ja m (ú)
1. kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil
2. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični inštruktor
3. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: inštruktor letenja, padalstva; inštruktor za odbojko
♦ voj. vojaški inštruktor častnik strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade
SSKJ²
inženírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski častnik; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola
♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire
// publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo
SSKJ²
načêlnik -a m (ȇ)
1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje
// kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva
2. predstojnik upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja
3. nekdaj vodja1, poveljnik: rodovni načelnik / načelnik financarjev
♦ voj. načelnik štaba častnik, ki vodi, usklajuje delo štaba; zgod. načelnik Narodne straže
SSKJ²
ordonánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ordonance ali ordonanco: ordonančna soba / ordonančni častnik pomočnik visokega častnika zlasti za uradne zadeve / ordonančna služba
SSKJ²
pehôten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na pehoto: pehotni napad; pehotno orožje / pehotni polk; pehotne enote / pehotni častnik
SSKJ²
plaménec -nca m (ẹ̄)
1. knjiž. plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi
2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence; jata plamencev / rožnati plamenci
♦ navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje častnik vojne mornarice
SSKJ²
tribún -a m (ȗ)
1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu: služba tribuna
♦ zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih; vojaški tribun višji častnik v starorimski legiji
2. knjiž. kdor javno zastopa, brani pravice, interese kake skupnosti: postal je delavski, kmečki tribun; tribuni ljudskih množic / tribun socialističnih idej glasnik, zagovornik
SSKJ²
ženíjski -a -o prid. (ȋ)
zastar. inženirski: vojak ženijske čete / ženijski častnik
SSKJ²
balístik -a m (í)
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci; poročilo balistika; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik
SSKJ²
brkàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta
♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaëtus barbatus
SSKJ²
dežúren -rna -o prid. (ȗ)
ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni častnik, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki / imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren
    dežúrni -a -o sam.:
    pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo
SSKJ²
epoléta -e ž (ẹ̑)
nav. mn. košček blaga z znaki čina na ramenskem delu uniforme: generalske epolete; častnik v slavnostni uniformi z zlatimi epoletami
SSKJ²
gárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na gardo: gardni častnik; gardne enote / nositi gardno uniformo
SSKJ²
inšpekcíjski in inšpékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na inšpekcijo, nadzorstven: inšpekcijski častnik, organ / inšpekcijski zapisnik; napisati inšpekcijsko poročilo / inšpekcijska služba
SSKJ²
intendántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski častnik / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle
SSKJ²
kója -e ž (ọ̑)
knjiž. kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti
Število zadetkov: 36