Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
altman -a (altman, auptman, haubtman, altmon) samostalnik moškega spola
1. poveljnik vojaške enote; SODOBNA USTREZNICA: častnik
2. kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 144 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: altman templa , deželski altman
SSKJ²
aviácija -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: poslovna, civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic
// voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: slovenska aviacija; častnik pri aviaciji
SSKJ²
balístik -a m (í)
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci; poročilo balistika; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik
SSKJ²
bateríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na baterijo:
a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota
b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje
Pravopis
Beaufórt -a [bofor -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ọ̑) |britanski mornariški častnik|
Beaufórtev -a -o in Beau-fórtov -a -o [-ev-] (ọ̑; ọ̑)
SSKJ²
brkàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta
♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaëtus barbatus
Celotno geslo Etimološki
čȃst častȋ ž
SSKJ²
částnik -a m (ȃ)
član poveljniškega vojaškega osebja: artilerijski, pomorski častnik; aktivni častnik / višji gasilski častnik
♦ navt. častnik trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. častnik čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina
Pravopis
částnik -a m, člov. (ȃ) generalštabni ~
částnica -e ž, člov. (ȃ)
částničin -a -o (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
částnik -a m
član poveljniškega vojaškega osebjapojmovnik
SINONIMI:
Celotno geslo Etimološki
čȃstnik – glej čȃst
Pleteršnik
častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
Celotno geslo Hipolit
častnik samostalnik moškega spola
Vorenc
častnik1 m, officialis, -lis, en zhaſtni ſluṡhabnik, ladoviz, zhaſtnyk
Vorenc
častnik2 m, F2, cultor, zhaſtnyk; marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega malika Marṡ
Celotno geslo Kostelski
častnik gl. oficir
Pravopis
degradíran -a -o (ȋ) ~ častnik
degradírani -a -o (ȋ) gozd. ~ gozd
degradíranost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
dežúren -rna -o prid. (ȗ)
ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni častnik, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki / imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren
    dežúrni -a -o sam.:
    pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo
Celotno geslo Etimološki
dežȗren -rna prid.
Celotno geslo eSSKJ
divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija]
    1. večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov
    2. iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture
    3. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...
Število zadetkov: 76