Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
špórten -tna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala
2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni copat; športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke
● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi
♦ igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; športna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; šport. športni park območje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo
    špórtno prisl.:
    športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen
    ●     ekspr. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno
SSKJ²
ustrelíti -ím dov., ustrélil (ī í)
1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega: pomeriti in ustreliti; ustreliti v tarčo, zrak; ustreliti s pištolo, puško; odgovoril je, kot bi iz topa ustrelil zelo hitro / ustreliti za beguncem / ustreliti častno salvo izstreliti
// ubiti s strelnim orožjem: ustreliti zločinca; ustrelili so ga kot talca / ustreliti medveda, srno / ustreliti koga v hrbet, srce
// s strelom zadeti, raniti: ustreliti koga v nogo; po nesreči se je ustrelil v roko
2. ekspr., v zvezi ustreliti z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati: z očmi je ustrelila za njim; ustreliti s pogledom po sobi
● pog., ekspr. ustreliti kozla narediti veliko napako, neumnost; ustreliti v prazno ne da bi zadel; pog. ustreliti mimo reči kaj napačnega
    ustreljèn -êna -o:
    ustreljeni talci; ustreljena žival; bila je ustreljena v prsi

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Gallus
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gallusa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek slovenskega skladatelja Jakoba Handla
v prenesenem pomenu Gallusova dela
IZGOVOR: [gálus], rodilnik [gálusa]
BESEDOTVORJE: Gallusov
Celotno geslo ePravopis
Ruanda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ruande samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Ruanda
država v Afriki
IZGOVOR: [ruánda], rodilnik [ruánde]
BESEDOTVORJE: Ruandec, Ruandka, Ruandčev, Ruandkin, ruandski
Celotno geslo ePravopis
SDS
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 SDS-ja tudi SDS SDS samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Slavistično društvo Slovenije
IZGOVOR: [sə̀dəsə̀], rodilnik [sə̀dəsə̀ja] tudi [sə̀dəsə̀]
BESEDOTVORJE: SDS-jev

Slovenski pravopis

Pravopis
částno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ zastopati svojo državo
Pravopis
mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
Pravopis
špórtno nač. prisl. (ọ̑) ~ se vesti; ~ oblečen; žarg. ~ prenesti poraz dostojanstveno, častno

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
Celotno geslo Vezljivostni G
ustrelíti -ím dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj ubiti koga/kaj
/Brez pravega razloga/ ga je ustrelil (z malokalibrsko puško).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z orožjem poslati koga/kaj
/Brez posebne napovedi/ so ustrelili častno salvo.
3.
v zvezi z očmi, s pogledom, čustvenostno kdo/kaj jezno ali živahno pogledati po kom/čem / za kom/čim / kod
/S pogledom/ je ustrelila po sobi.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo Frazemi
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt
Celotno geslo Frazemi
částen Frazemi s sestavino částen:
částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu]
Celotno geslo Frazemi
dajáti Frazemi s sestavino dajáti:
dajáti [částno] besédo [kómu], dajáti kàj na brádo, dajáti kàj na svêtlo, dajáti na krédo, dajáti [právi] tón čému, dajáti svój pečát čému, dajáti v ísti kòš, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, kričáti, kot bi dajáli kóga iz kóže, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže
Celotno geslo Frazemi
dáti Frazemi s sestavino dáti:
beséda je dála besédo, čìč ne dá nìč, dáti besédo [kómu], dáti [částno] besédo [kómu], dáti ga na zób, dáti [jíh] kómu na góbec, dáti [jíh] kómu po góbcu, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kàj ad acta, dáti kàj na brádo, dáti kàj na strán, dáti kàj na svêtlo, dáti kóga na čêvelj, dáti kóga na pránger, dáti kóga na rešêto, dáti kóga v kládo, dáti kóga v kòš, dáti kóga v lúknjo, dáti kóga/kàj na bóben, dáti kóga/kàj na tapéto, dáti kóga/kàj na stránski tír, dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, dáti kóga pod kòš, dáti kóga/kàj pod lúpo, dáti kóga/kàj v žéhto, dáti kómu banáno, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu êno na góbec, dáti kómu êno po góbcu, dáti kómu êno po ríti, dáti kómu kájlo, dáti kómu oróžje v rôke, dáti kómu pêlin, dáti kómu po nósu, dáti kómu po pŕstih, dáti kómu pópra, dáti kríla kómu, dáti na krédo, dáti nôge pod pázduho, dáti [právi] tón čému, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, dáti svój pečát čému, dáti v èn lônec, dáti v ísti kòš, dáti vsè od sêbe, dáti zelêno lúč za kàj, ne dáti glasú od sêbe, ne dáti níti fícka, ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj, ne dáti [níti] prebíte páre, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec
Celotno geslo Frazemi
dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko
Celotno geslo Frazemi
klofúta Frazemi s sestavino klofúta:
morálna klofúta
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Celotno geslo Frazemi
možgáni Frazemi s sestavino možgáni:
iméti kúrje možgáne, iméti volôvske možgáne, kúrji možgáni, možgáni kóga so kot rešêto, opráti kómu možgáne, volôvski možgáni
Celotno geslo Frazemi
péč Frazemi s sestavino péč:
bíti za pečjó, čepéti za pečjó, ostáti za pečjó, péč podpírati, péč se je podŕla, sedéti za pečjó, temà kàkor v pêči, vróče kàkor v pêči, vróče kot v pêči
Število zadetkov: 71