Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SNB

Zadetki iskanja

SNB
čè čêja m (ȅ ȇ) ekspr.
pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se namera uresniči: velik če; številni čeji; uporabljati čeje; Toliko je teh čejev, da to že meji na nesmisel E (↑)če
SNB
singléščina -e ž (ẹ̑)
angleščina z elementi kitajščine, malajščine in indijskih jezikov, kakršna se govori zlasti v Singapurju: Če greste v Singapur in na ulici slišite singleščino, je ne boste razumeli – če ne znate tudi kitajščine E po zgledu agl. Singlish iz sin(gapúrski) + (↑)(an)gléščina
SNB
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990
2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dóping
    dopingírati se -am se nedov. (ȋ)
    jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira
SNB
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō)
    jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
    poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
    jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
    urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
    jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
    tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
    jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
    jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
    jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
    zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
    jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
    potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
    jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
    kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
SNB
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)
    vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
    vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
    vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
    tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
    vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
    blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
    vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
    vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
    vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
SNB
kúl1 -- in cool -- cit. [kúl] prid. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'
    kúl2 prisl. (ȗ)
    Kul je, če te imajo ljudje radi
SNB
bíokmèt -éta in bío kmèt -- -éta [bijokmet] m, člov. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́)
kmet, ki se ukvarja z biokmetovanjem: Če želi biokmet svoje proizvode prodati, mora biti skrben računovodja – natančnejši od svoje konvencionalne konkurence E ↑bío… + (↑)kmèt
SNB
imeníkSSKJ -a m (í) rač.
zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu; direktorij: ustvariti imenik; glavni imenik; uporabniški imenik; Delo z datotekami bi mi bilo bolj jasno, če bi poznala ureditev diska – glavni imenik, podimenik E (↑)imé
Glasuj SNB
insájderski -a -o in insiderski -a -o cit. [insájderski] prid. (á) pog.
ki se nanaša na insajderje ali insajderstvo: Če ni insajderskih informacij, ni kritičnega novinarstva, in če ni kritičnega novinarstva, lahko oblast počne, kar koli hoče E ↑insájder
SNB
irokéza -e ž (ẹ̑)
pričeska, pri kateri so lasje ob straneh glave pobriti, na sredi dolgi in oblikovani podobno petelinjemu grebenu: Če hoče igralec povedati, da se v njem skriva pravi bojevnik, si omisli irokezo, če naj bi bil neusmiljen, si glavo obrije E ← agl. Iroquis (hairstyle) 'irokeška (pričeska)' po frc. imenu indijanskega ljudstva Irokezi
SNB
júgovič -a m, člov. (ȗ) slabš.
pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: Natakar – mi je prav vseeno, če ni bil naš, ampak jugovič – je prišel čez deset minut vprašat, kaj bom pil E ← hrv., srb. jȕgović, hipokoristik od hrv. Jugoslàvēn, srb. Jugoslòvēn
SNB
kdóvékatérič prisl. (ọ̄-ẹ́-ẹ̄) pri ponavljanju ali v zapovrstju
izraža nedoločeno ali neznano, navadno veliko število: »Če je kdo zainteresiran, naj dvigne roko,« je glas izklicevalca na dražbi že kdovekaterič zarezal v morečo tišino nezainteresiranih dražiteljev E iz kdóvé katérič
SNB
lójtraSSKJ -e ž (ọ̑)
1. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic: Če pred besedo napišete lojtro, program poišče vse zapise, ki ne vsebujejo dane besede
2. tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom: Če želite izbrisati staro številko, potem po pisku za vnos pritisnite lojtro E ← srvnem. lǫiter 'lestev'
SNB
naravovárstvo -a s (ȃ)
1. dejavnost, prizadevanje za varstvo narave: ukvarjati se z naravovarstvom; naloge naravovarstva; predstavniki društva za naravovarstvo; Slovensko naravovarstvo je desetletja delovalo kot spomeniška služba v duhu doktrine o naravni dediščini
2. člov. naravovarstveniki: protesti naravovarstva; Če zmaga gospodarstvo, je narava prizadeta, če zmaga naravovarstvo, je narava rešena E iz várstvo naráve
SNB
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
SNB
pédopsihológ -a m, člov. (ẹ̑-ọ̑) med.
strokovnjak za otroško psihologijo: Pediatri in pedopsihologi ugotavljajo, da se otrok bolje in hitreje – pa tudi bolj skladno – razvija, če ni obdan z množico igrač E po zgledu agl. pedopsychologist iz gr. paĩs 'otrok, dete' + (↑)psihológ
Glasuj SNB
pírsing -a in piercing -a cit. [pírsing-] m (ȋ)
1. prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje kovinskega nakita skoznje: pirsing in tetovaže; Če se zaradi lepotnih razlogov odločate za pirsing, dvakrat premislite, saj skriva veliko stranskih učinkov – od bolečin in vnetih živcev do okužb in hepatitisa
2. tak nakit: pirsing v nosu; Vse bolj množična uporaba pirsingov (raznih uhanov, kovinskih obročkov in predmetov v telesu) onemogoča krvodajalstvo E ← agl. piercing iz pierce 'prebadati'
SNB
poklíkati -am dov. (ȋ)
1. drugega za drugim klikniti: poklikati svoj izbor; poklikati vse podstrani; Datoteke, ki jih želimo arhivirati, lahko določimo na dva načina – izberemo celoten imenik ali pa datoteke poklikamo posamično
2. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; klikniti (1): dvakrat poklikati; Dejstvo je neizpodbitno – če sami ne poklikamo trojanca ali z virusom okužene datoteke, skoraj ni načina, da bi se ta naselil v naš računalnik E ↑klíkati
SNB
rólati -am nedov. (ọ̑)
1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje
2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'
    rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec
SNB
zajebáncija -e ž (á) vulg.
1. draženje, norčevanje; zafrkancijaSSKJ: ne dovoliti si zajebancije na svoj račun; Ne bi bilo prvič, da bi požrl zajebancijo tistega zoprnega tipa
2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: konec zajebancije; Če drugi nočejo, bova midva naredila kakšno zajebancijo za ljudi, če ne drugega, bova plesala na kamionu E ← hrv., srb. zajebàncija iz (↑)zajébati
Število zadetkov: 208