Zadetki iskanja
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
1. 'manjšalnost, ljubkovalnost' jelénče, dévče
2. 'manjšalnost' cigánče, révče; krávče
čebelárka -e [če in čə] ž, člov. (á)
čebelaríca -e [če in čə] ž, člov. (í)
čebelárjev -a -o [če in čə] (á)
čebelaríčin -a -o [če in čə] (ȋ)
čebúlarica -e [če tudi čə] ž, člov. (ȗ)
čebúlarjev -a -o [če tudi čə] (ȗ)
čebúlaričin -a -o [če tudi čə] (ȗ)
čemérnica -e [čə in če] ž, člov. (ẹ̑) poud.
čemérnežev -a -o [čə in če] (ẹ̑) poud.
čemérničin -a -o [čə in če] (ẹ̑) poud.
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
velikoráčenski -a -o [čə], neurad. ráčenski -a -o [čə] (ȃ; ȃ)
Velikoráčenčan -a [čə], neurad. Ráčenčan -a [čə] m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Velikoráčenčanka -e [čə] ž, preb. i. (ȃ)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
čebéličin -a -o [če in čə] (ẹ̑)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 14
- Naslednja »