fléten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) pokr. gor.: ~o dekle čedno, ljubko; biti prav ~ v družbi prijeten, zabaven
flétnost -i ž, pojm. (ẹ́) pokr. gor.
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Pohlin
Pravopis
grôzen -zna -o; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ prizor; poud.: imeti ~ značaj |težaven, nemogoč|; ~ zrak |zatohel, nečist|; ~a hitrost |zelo velika|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; knj. pog., poud. ~i čevlji |zelo grdi|; pokr. gor. ~o dekle lepo, čedno
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
Celotno geslo
NESSJ
SSKJ²
híšica -e ž (í)
1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta
♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod
2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico
3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta
♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod
2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico
3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
Celotno geslo
Vezljivostni G
kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.
Zdaj ti kupiš.
Pravopis
lúšten -tna -o; bolj ~ (ú ȗ ú) neknj. pog.: ~o dekle čedno, ljubko; biti ~ za družbo prijeten, zabaven
Pleteršnik
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
Prekmurski
pítati -am nedov. vprašati: i bojali ſzo ſze ga pitati od té rejcsi KŠ 1771, 200; Pitam tak za kákse rejcsi volo ſzte poſzlali po mene KŠ 1771, 373; Záto ſzlobodno zdaj'se pitam nyé SIZ 1807, 5; Pitas sto je te SM 1747, 79; Niti ne pita, jeli trbej dobro csiniti KŠ 1771, 443; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; tákse kucse predszednik opomenivsi pita AI 1875, kaz. br. 3; Či te pita odgovori čedno BJ 1886, 5; I vi ne pitajte KŠ 1771, 212; domá laſztivne mo'zé naj pitajo KŠ 1771, 520; Gda bi pa Boug nyidva kárao, i pitao KM 1796, 7; Csi bi stoj pitao AI 1875, kaz. br. 6; pitao bodem váſz i jaſz KŠ 1771, 138; pitao bom váſz KŠ 1771, 69; Povem nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870; Krisztus te pa zaisztino ne bode pitao, kak ſze zovés KŠ 1754, 10a; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; gda bode pitala vaſſa decza KM 1796, 42; I na pouti je pitao vucsenike ſzvoje KŠ 1771, 127; I pitali ſzo ga govorécsi KŠ 1771, 38
pítati se -am se vprašati se: nego prvle, liki ſze pita, je je oprávila KŠ 1771, 443
pítati se -am se vprašati se: nego prvle, liki ſze pita, je je oprávila KŠ 1771, 443
Prekmurski
ponízno prisl. ponižno: proſzimo te ponizno, naj ſze obránimo KM 1783, 11; Ponizno 'zelê ſzrdcze, V-nyem ſzi meſzto ſzprávi BRM 1823, 6; i poszlühsa k-nyemi ponizno i lepó gucsécsega KOJ 1848, 5; I nadale te proſzim ponizno TF 1715, 46; ino tebé ponizno proszimo ABC 1725, A6b; tvoioi zmoſnoſzti ſze ponizno molimo SM 1747, 62; Proſzim te, oh moj Goſzpodne, Ponizno zmojga Szrcza KŠ 1754, 253; tebi aldüjem moj Boug na ponizno zahválnoſzt KM 1783, 3; Proſzimo Boga ponizno BKM 1789, 140; Či te pita, odgovori čedno, zderzno nego ponizno BJ 1886, 5
SSKJ²
poséstvece in poséstevce -a [posestvəce; posestəu̯ce] s (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece
nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece
SSKJ²
postáven1 -vna -o prid., postávnejši (á ā)
ki je krepke, lepe postave: postavni fantje in možje; bil je najpostavnejši med njimi; čedno, postavno dekle / ekspr. sadika je zrasla v postavno drevo v drevo lepe, visoke rasti
ki je krepke, lepe postave: postavni fantje in možje; bil je najpostavnejši med njimi; čedno, postavno dekle / ekspr. sadika je zrasla v postavno drevo v drevo lepe, visoke rasti
SSKJ²
SSKJ²
presnét -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki izraža
a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil
b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno
// v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma
ekspr. ki izraža
a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil
b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno
// v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma
- presnéto prisl.
1. zelo, hudo: presneto smo se namučili; on ti bo lahko še presneto škodoval; to so bili presneto hudi časi; presneto slabo mu gre / elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli
2. v členkovni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: presneto, saj me je sram, če na to pomislim; to so bili lepi dnevi, presneto; pretepel ga bom, presneto, da ga bom; denar sem položil na mizo, presneto da
b) nejevoljo, nestrpnost: presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on; presneto, to je pa že preveč; kaj čakaš, presneto
c) začudenje, navdušenje: presneto, dosti si dobil; to je pa lepo, presneto / star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla
č) pritrjevanje: kako se je shladilo, ali ne? Presneto da
SSKJ²
púnčka -e ž (ȗ)
1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere
2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka
3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj
1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere
2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka
3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj
Pravopis
púnčka -e ž, člov. (ȗ) petletna ~; poud.: imeti same ~e |majhne hčere|; plesati s čedno ~o |s čednim dekletom|; nečlov. ~ iz cunj |igrača|
SSKJ²
skôraj člen. (ō)
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal
2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna; vročina je bila skoraj nevzdržna; dvorana je skoraj prazna; cesta je bila skoraj suha; rana je skoraj zaceljena; bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši; skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor
3. pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi; videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru; s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti; njen obraz je bil resen, skoraj žalosten; čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več; znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih; vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj
4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden; drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo; imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili; tak papir skoraj ne prepušča maščobe; govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo; v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik – skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar)
// s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča
5. zastar., v prislovni rabi izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo; ni dobro, kot bomo skoraj videli; skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali
● ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal
2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna; vročina je bila skoraj nevzdržna; dvorana je skoraj prazna; cesta je bila skoraj suha; rana je skoraj zaceljena; bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši; skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor
3. pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi; videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru; s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti; njen obraz je bil resen, skoraj žalosten; čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več; znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih; vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj
4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden; drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo; imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili; tak papir skoraj ne prepušča maščobe; govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo; v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik – skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar)
// s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča
5. zastar., v prislovni rabi izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo; ni dobro, kot bomo skoraj videli; skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali
● ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je
SSKJ²
SSKJ²
šméntan -a -o prid. (ẹ̄)
1. ekspr. ki izraža
a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem
b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna
2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati
1. ekspr. ki izraža
a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem
b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna
2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati
Pleteršnik
tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.-DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.-C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.-C.
Število zadetkov: 46
Dostopnost