Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən]
    ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz muka + trpeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akreditíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar
♦ 
polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države
SSKJ²
anulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo
    anulíran -a -o:
    anuliran ček
SSKJ²
barírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu:
SSKJ²
čék1 -a m (ẹ̑)
nakaznica z nalogom, ki ga da imetnik bančnega računa banki za izplačilo ali prenos določene vsote: izplačati, podpisati, preklicati, unovčiti ček; plačati s čeki; ček za petdeset dolarjev
 
fin. barirani ček; gotovinski ček izplačljiv v gotovini; potovalni ček s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah
SSKJ²
čèk2 medm. (ȅ)
posnema glas taščice ali nekaterih drugih ptic: ček ček ček, se oglaša taščica
SSKJ²
čeketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
oglašati se z glasom ček: sraka čeketa
SSKJ²
čekôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic
♦ 
fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; pravn. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki
SSKJ²
deponírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini
    deponíran -a -o:
    deponirano zlato; potrdilo o deponiranem denarju
SSKJ²
devíze -víz ž mn. (ȋ)
1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize
// obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami
2. pog. tuja plačilna sredstva: kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami
SSKJ²
évročék -a m (ẹ̑-ẹ̑)
fin., nekdaj ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve: plačati z evročekom
SSKJ²
gotovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gotovino: gotovinski nakup; gotovinsko izplačilo
 
ekon. gotovinski plan plan, ki predvideva količino bankovcev za denarni obtok; fin. gotovinski ček ček, izplačljiv v gotovini
SSKJ²
izpláčati in izplačáti -am tudi spláčati in splačáti -am dov. (á á á)
1. plačati dolžno vsoto v celoti: dolg je že izplačal; posojilo bo izplačal v dveh letih / hiše še ne bo kmalu izplačal
2. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada: izplačati dediščino, delež, zavarovalnino; podporo so mu izplačali iz rezervnega sklada
// poravnati denarne obveznosti do koga: ob prevzemu posestva je izplačal dediče; izplačati delavce; odpovedali so mu službo in ga izplačali
3. dati, izročiti določeno denarno vsoto: izplačati znesek pod določenimi pogoji; izplačati v devizah, gotovini / izplačati ček dati, izročiti na čeku nakazano denarno vsoto
4. ekspr. kaznovati, maščevati se: predrzneže so izplačali; izplačali so ga za vse, kar jim je prizadel / skakanje iz vozečega vlaka ga je hudo izplačalo; to ga bo pošteno izplačalo
    izpláčati se in izplačáti se tudi spláčati se in splačáti se nedov. in dov., pog.
    prinašati korist, dobiček: gostilna se mu izplača; finančno, gospodarsko se to izplača / previdnost se je izplačala / z oslabljenim pomenom: izplača se delati, govoriti; o tem se ne izplača razpravljati ni vredno, nima smisla; kaj se trudiš, saj se ne izplača
    izpláčan tudi spláčan -a -o:
    izplačani dediči; izplačan dolg; izplačan honorar; izplačana predrznost
SSKJ²
izstáviti -im dov. (á ȃpisar.
1. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet; izdati1izstaviti ček
2. napraviti, da dobi kaj uradno veljavo; izdati1izstaviti diplomo, potrdilo, račun
● 
knjiž. izstavili so jo na sramotilnem odru izpostavili
SSKJ²
krítje -a s (ī)
1. glagolnik od kriti: za kritje strehe je uporabljal skodle / določen je bil za kritje v napadu / kritje izgub, stroškov; skrb za kritje potreb / ček nima kritja zagotovljenega denarja za izplačilo
 
ekon. zlato kritje v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar
2. kraj, prostor, kjer se kdo krije, skriva: vojaki so se umaknili v kritje; utrjeno, varno kritje / iskali so si kritja za vsakim drevesom
SSKJ²
mlínček -čka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od mlin: ob potoku je klopotal mlinček; jezik mu drdra kot mlinček
2. igrača, ki predstavlja mlinsko kolo: otroci so ob vodi delali, postavljali mlinčke
3. gospodinjska priprava za mletje kave, orehov: vrteti mlinček / električni mlinček; kavni mlinček; mlinček za kavo
4. del ptičjega želodca z močno mišičnato steno: kokošja jetra, mlinček in kremplje je vrgel psu
● 
pog. mlinček ročni računski stroj(ček); molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev
SSKJ²
nèkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nekrit primanjkljaj; nekrita izguba, škoda / ček je nekrit
SSKJ²
nèpokrít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča
// za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček
SSKJ²
poljúbec -bca m (ȗ)
star. poljub(ček): dati, dobiti poljubec; pritisniti komu poljubec
SSKJ²
potoválen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba
2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica
♦ 
fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in dolžino poti
Število zadetkov: 97