Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
čeljúga, f. = čeljust, der Kiefer (zaničlj.), Jan., Hal.-C.; udariti koga po čeljugi, jemandem eine Maulschelle geben, jvzhŠt.
Pleteršnik
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.-Mik., ogr.-C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.-C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
Pleteršnik
rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
Pleteršnik
Pleteršnik
vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.-DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.-DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
Pleteršnik
zgọ̑rnji, adj. der obere; zgornja in spodja čeljust; zgornji, spodnji del; zgornja hiša, das Obergeschoss, Cig., Jan.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
čelǘst tudi čalǘst -i ž čeljust: Cselüſzt KMS 1780, A7b; cselüſzti mojoj KŠ 1754, 4; me vcsi, Na greh ſcsalüſztami BKM 1789, 386
Prekmurski
làloka tudi láuloka -e ž čeljust, gobec: Laloka Ál KM 1790, 92(a); Áll; laloka KOJ 1833, 150; propadno je tam na zemli le'séco ſzomárſzko laloko KM 1796, 49; Prêdnyi tál gláve, od csela do lalok, sze lice ali obráz zové KAJ 1870, 31; prvo ribo vö potégni, i odpri ji laloko KŠ 1771, 57; sterim Cslovik more vüzdo ino kantár vu lauloke polositi SM 1747, 96
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
čeljust samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
čeljust ž, F5, bucca, -ae, zheluſti, ta uſta; mandibula, -ae, zhelúſt, zheluſti; maxilla, -ae, zhelúſt, lize; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
čeljust -i ž čeljust: Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove zheluſti rod. ed. je tekla ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio or. ed. je bil pobil ǀ shtrike reſtargal, s'eno oslovo zheluſtio or. ed. taushent ſaurashnikou pobil
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
čeljust -i samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
čeljust -i (čelust, čeljust) samostalnik ženskega spola
1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
čeljustje -a (čelustje) samostalnik srednjega spola
del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Število zadetkov: 20
Dostopnost