górnji -a -e prid. (ọ̑)
1. ki leži, je višje; zgornji: potok je gnal gornji in dolnji mlin; gornji prostori; gornja čeljust / stanoval je na gornjem koncu vasi / Gornji Grad / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje
● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
♦ geogr. gornji tok reke začetni del reke blizu izvira
// povrhnji, vrhnji: gornje pleteno oblačilo / gornje usnje usnje za vrhnje dele obutve
2. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; prej naveden, omenjen: iz gornjega pregleda je razvidno dosedanje stanje; to potrjujejo gornje ugotovitve; pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
Zadetki iskanja
SSKJ²
Geologija
SSKJ²
izpahníti in izpáhniti -em, tudi izpáhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil
2. potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila
3. izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice
// knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo
1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil
2. potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila
3. izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice
// knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo
- izpahníti se in izpáhniti se, tudi izpáhniti se
izpustiti se: mozolji se izpahnejo; brezoseb. zaradi vročine se mu je izpahnilo na ustnicah
- izpáhnjen -a -o:
naravnati izpahnjeno nogo; imel je velike, precej izpahnjene oči;
Pravopis
izpahníti in izpáhniti -em tudi izpáhniti -em dov. izpáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ nogo v kolku; ~ (si) čeljust; redk. izpahniti čemu kaj ~ češpljam koščice odstraniti
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo
Celotno geslo
Etimološki
kẹ́ber -bra m
Smučanje
Pleteršnik
láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.-Mik., ogr.-C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.-C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
Prekmurski
làloka tudi láuloka -e ž čeljust, gobec: Laloka Ál KM 1790, 92(a); Áll; laloka KOJ 1833, 150; propadno je tam na zemli le'séco ſzomárſzko laloko KM 1796, 49; Prêdnyi tál gláve, od csela do lalok, sze lice ali obráz zové KAJ 1870, 31; prvo ribo vö potégni, i odpri ji laloko KŠ 1771, 57; sterim Cslovik more vüzdo ino kantár vu lauloke polositi SM 1747, 96
Čebelarstvo
Čebelarstvo
SSKJ²
môčen in močán môčna -o in -ó prid., močnêjši (ó ȃ ó)
1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke / močni konji / močen žerjav; pog.: močen avto z motorjem z veliko močjo; vgraditi močen motor motor z veliko močjo
// sposoben prenašati duševne napore: kljub trpljenju je ostal močen; to je močna ženska; iz ofenzive je prišel moralno močen / močna osebnost / močen značaj
2. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: trdni in močni zobje; močne vratne mišice / močne korenine
// ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: močna država; močna vojska / močna industrija zelo razvita / močno turistično središče veliko, pomembno
3. zelo odporen proti zunanjim silam: močni čevlji; močna ladja; močno rezilo / zaviti v močen rjav papir; močna nit, tkanina
4. navadno v povedni rabi ki ima take značilnosti, da lahko uveljavlja svojo voljo, vpliv: direktor ni dovolj močen, da bi uredil razmere v podjetju; stranka je bila tedaj že tako močna, da je lahko prevzela oblast
5. nav. ekspr. ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo: ima močne boke; močna spodnja čeljust; močne obrvi / ženska močnih prsi / evfem. je zelo močna debela
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: močne cigarete; kuha močno kavo; močno vino, žganje; pijača je zelo močna / močen strup
// ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: hranijo se z bolj močno hrano; močna jed / pripravili so močen zajtrk
7. ki presega navadno, običajno stopnjo glede na
a) učinek, posledico: močen dež, naliv; močen potres; pihal je močen veter / močen odriv, stisk roke
b) obseg, količino: močen curek vode; močen izvir / naredil je močen požirek / publ. močen izvoz velik; na tej cesti je močen promet gost, velik; močna udeležba tujih zastopnikov številna
c) čutno zaznavnost: močen duh, vonj / močen glas, ropot, smeh / močen sijaj kovine / močna bolečina; močno utripanje srca / pog. močne barve obleke zelo izrazite; močno sonce zelo toplo
č) intenzivnost: močna ljubezen, razdraženost / močen vpliv, vtis
8. ekspr. ki v izrazni sposobnosti presega navadno, običajno stopnjo: pesnik je močen lirik; močen umetniški talent / avtor je močen v opisovanju socialnih plasti / to so bile močne besede / izpovedno, izrazno močen
● šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. ta človek ima močne živce se ne razburi hitro; ekspr. v rokah ima močne karte prepričljive dokaze za kaj; ekspr. v hiši manjka močne roke delavnega, sposobnega človeka, navadno moškega; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; gospodarsko močna država z zelo razvitim gospodarstvom; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi; čeb. močen panj panj, v katerem je veliko čebel; kem. močna kislina kislina, ki ima v vodni raztopini veliko koncentracijo vodikovih ionov
1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke / močni konji / močen žerjav; pog.: močen avto z motorjem z veliko močjo; vgraditi močen motor motor z veliko močjo
// sposoben prenašati duševne napore: kljub trpljenju je ostal močen; to je močna ženska; iz ofenzive je prišel moralno močen / močna osebnost / močen značaj
2. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: trdni in močni zobje; močne vratne mišice / močne korenine
// ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: močna država; močna vojska / močna industrija zelo razvita / močno turistično središče veliko, pomembno
3. zelo odporen proti zunanjim silam: močni čevlji; močna ladja; močno rezilo / zaviti v močen rjav papir; močna nit, tkanina
4. navadno v povedni rabi ki ima take značilnosti, da lahko uveljavlja svojo voljo, vpliv: direktor ni dovolj močen, da bi uredil razmere v podjetju; stranka je bila tedaj že tako močna, da je lahko prevzela oblast
5. nav. ekspr. ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo: ima močne boke; močna spodnja čeljust; močne obrvi / ženska močnih prsi / evfem. je zelo močna debela
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: močne cigarete; kuha močno kavo; močno vino, žganje; pijača je zelo močna / močen strup
// ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: hranijo se z bolj močno hrano; močna jed / pripravili so močen zajtrk
7. ki presega navadno, običajno stopnjo glede na
a) učinek, posledico: močen dež, naliv; močen potres; pihal je močen veter / močen odriv, stisk roke
b) obseg, količino: močen curek vode; močen izvir / naredil je močen požirek / publ. močen izvoz velik; na tej cesti je močen promet gost, velik; močna udeležba tujih zastopnikov številna
c) čutno zaznavnost: močen duh, vonj / močen glas, ropot, smeh / močen sijaj kovine / močna bolečina; močno utripanje srca / pog. močne barve obleke zelo izrazite; močno sonce zelo toplo
č) intenzivnost: močna ljubezen, razdraženost / močen vpliv, vtis
8. ekspr. ki v izrazni sposobnosti presega navadno, običajno stopnjo: pesnik je močen lirik; močen umetniški talent / avtor je močen v opisovanju socialnih plasti / to so bile močne besede / izpovedno, izrazno močen
● šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. ta človek ima močne živce se ne razburi hitro; ekspr. v rokah ima močne karte prepričljive dokaze za kaj; ekspr. v hiši manjka močne roke delavnega, sposobnega človeka, navadno moškega; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; gospodarsko močna država z zelo razvitim gospodarstvom; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi; čeb. močen panj panj, v katerem je veliko čebel; kem. močna kislina kislina, ki ima v vodni raztopini veliko koncentracijo vodikovih ionov
- močnó tudi môčno
1. prislov od močen: srce mu močno bije; močno dežuje; močno držati, vleči; močno stisniti
2. ekspr. izraža visoko stopnjo: močno se je zresnil; močno bled, vesel
- môčni -a -o sam.:
močni so branili šibkejše; pravica, zakon močnejšega; ekspr. rad spije kaj močnega žganje
Smučanje
Smučanje
Smučanje
Geografija
SSKJ²
obróbljati -am nedov. (ọ́)
1. delati rob, robove: obrobljati odeje, prte
♦ obrt. obdajati robove pohištva s furnirjem ali plastičnimi materiali zaradi zaščite, videza
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: trato obroblja gosto grmičevje / čeljust mu obroblja gosta brada / prt obrobljajo dragocene čipke
1. delati rob, robove: obrobljati odeje, prte
♦ obrt. obdajati robove pohištva s furnirjem ali plastičnimi materiali zaradi zaščite, videza
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: trato obroblja gosto grmičevje / čeljust mu obroblja gosta brada / prt obrobljajo dragocene čipke
SSKJ²
odkŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
odlomiti, odtrgati kaj krhkega, lomljivega: odkrhniti kos krede; od skale se je odkrhnil drobec / odkrhniti koren; noht se je odkrhnil; odkrhniti si zob
// ekspr. odlomiti, odtrgati: medved mu je odkrhnil čeljust; odkrhniti kos pečenke
● ekspr. odkrhniti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega
odlomiti, odtrgati kaj krhkega, lomljivega: odkrhniti kos krede; od skale se je odkrhnil drobec / odkrhniti koren; noht se je odkrhnil; odkrhniti si zob
// ekspr. odlomiti, odtrgati: medved mu je odkrhnil čeljust; odkrhniti kos pečenke
● ekspr. odkrhniti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega
- odkŕhniti se nar. primorsko
odhrkniti se: glasno se je odkrhnil in začel govoriti
- odkŕhnjen -a -o:
odkrhnjen kip, noht; kamen, odkrhnjen od zidu; odkrhnjena veja
SSKJ²
páren2 -rna -o prid. (ȃ)
ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dve
♦ kor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka
ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dve
♦ kor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka
- párno prisl.:
kosti so v telesu večinoma parno razvrščene
Celotno geslo
Frazemi
pásti (pádem) Frazemi s sestavino pásti (pádem):
beséda je pádla na kámen, čeljúst páde dôl kómu, kócka je pádla, kot da bi kdó pádel z Mársa, [kot da] bi kdó pádel z nebá, [kot da] je kdó pádel z lúne, [kot da] je kdó pádel z Mársa, [kot da] je kdó pádel z nebá, kot z nebá pásti, króna ne bo pádla kómu z gláve, ne pásti s hrúške, ne pásti z Mársa, ne pásti z nebá, níti na kônec pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne páde kómu, pásti kàkor snòp, pásti kot kámen, pásti kot kláda, pásti kot mána z nebá, pásti kot pokošèn, pásti kot snòp, pásti kot spodsékan, pásti kot zréla hrúška, pásti med kopríve, pásti na fínto, pásti na kàj kot múha na méd, pásti na koléna, pásti na plódna tlà, pásti na psà, pásti skozi rešêto, pásti v krémplje kóga/čésa, pásti v lêvje žrêlo, pásti v móčnik, pásti v pást, pásti v róke pravíce, pásti v vôdo, pásti v zós, pásti z Mársa, pásti z oblákov, sekíra je pádla kómu v méd, srcé je pádlo v hláče kómu, tího, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišína, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, žívo srebró je pádlo
beséda je pádla na kámen, čeljúst páde dôl kómu, kócka je pádla, kot da bi kdó pádel z Mársa, [kot da] bi kdó pádel z nebá, [kot da] je kdó pádel z lúne, [kot da] je kdó pádel z Mársa, [kot da] je kdó pádel z nebá, kot z nebá pásti, króna ne bo pádla kómu z gláve, ne pásti s hrúške, ne pásti z Mársa, ne pásti z nebá, níti na kônec pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne páde kómu, pásti kàkor snòp, pásti kot kámen, pásti kot kláda, pásti kot mána z nebá, pásti kot pokošèn, pásti kot snòp, pásti kot spodsékan, pásti kot zréla hrúška, pásti med kopríve, pásti na fínto, pásti na kàj kot múha na méd, pásti na koléna, pásti na plódna tlà, pásti na psà, pásti skozi rešêto, pásti v krémplje kóga/čésa, pásti v lêvje žrêlo, pásti v móčnik, pásti v pást, pásti v róke pravíce, pásti v vôdo, pásti v zós, pásti z Mársa, pásti z oblákov, sekíra je pádla kómu v méd, srcé je pádlo v hláče kómu, tího, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišína, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, žívo srebró je pádlo
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 93
Dostopnost