Zadetki iskanja
na čelo počesani, kratko pristriženi lasje: s slike je gledal droben obraz s frufrujem
1. knjiž. jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme
2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo
nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo: narediti si kukmo / kokoš ima kukmo čop
1. dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva: na glavi je imel načelek; načelek z biseri
// temu podoben ženski nakit: v laseh je nosila načelek
2. knjiž. jermen, ki se daje na čelo; čelni jermen: konji z okrašenimi načelki
1. ženska ali država, ustanova, ki je pred kom drugim imela, zavzemala njegov položaj, funkcijo: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic
2. ženska, ki s svojo dejavnostjo pripravlja pojavitev, vpliva na razvoj nove smeri, novih spoznanj, zlasti v umetnosti, znanosti: predhodnica gibanja
3. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati kolono s predhodnico in pobočnico; močna predhodnica; sovražnikova predhodnica / četa je bila v predhodnici
1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe: obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico
♦ arhit. glavno, stransko pročelje
2. knjiž. sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo2: posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra
1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika
2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken
3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom
// temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik
1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom
// temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek
2. nav. ekspr. manjšalnica od ščit: s ščitkom prestrezati udarce / ščitek s celjskim grbom / ščitek za ušesa ščitnik / knjiž. na vratih je ščitek z imenom stanovalca napisna ploščica, tablica
♦ bot. ščitek ščitu podoben klični list pri travah, žitih, spremenjen v sesalni organ; šport. repni ščitek kos pločevine, ki ščiti rep smučke
ki ima široko čelo: širokočelna lobanja
♦ mont. širokočelno odkopavanje
1. trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča: arhitrav in timpanon
2. ploskev med preklado in lokom nad portalom, nadvratno čelo: timpanon gotskega portala; timpanon z reliefi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »