Zadetki iskanja
Pleteršnik
fŕkati 1., fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.-C.; — 3) spritzen (intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
Pleteršnik
fŕkati 2., fȓkam, -čem, vb. impf. drehen, kräuseln: lase, niti f., Fr., SlGor.-C.; brke si frče, SlN.; — nos f., die Nase rümpfen, Mur.
Pleteršnik
fŕkati 3., fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.-C.; — 2) = hrkati, ogr.-C.; — 3) crepieren, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
fŕnkati, fȓnkam, -čem, vb. impf. 1) schnellen, Schnippchen geben, C.; — 2) hinschwirren, C.; — prim. 1. frkati.
Pleteršnik
hítati, hȋtam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.-Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
Pleteršnik
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.
Pleteršnik
Pleteršnik
hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
Pleteršnik
izhŕkati, -hȓkam, -čem, vb. pf. 1) beim Räuspern herauswerfen, Cig.; — 2) i. se, sich ausräuspern, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
izmétati 1., -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno-Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
Pleteršnik
izmíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.-C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmȋkati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
Pleteršnik
iznájti, -nájdem, vb. pf. 1) ausfindig machen, Cig., Jan.; erfinden, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) i. se v čem, sich zurecht finden, sich orientieren, Cig. (T.); sich auskennen, Cig.; — iznajden, klug, gescheit, Cig., Jan., Gor., Savinska dol.; iznajdeni in premeteni, Jap. (Prid.); Prelepa 'znajdena mladenka, Npes.-K.
Pleteršnik
izplákati,* -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
izpremẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izprevreči; i. se, sich verwandeln: na (v) volkove se i., LjZv.; — (izpremetale so ga barve, er wechselte die Farben, Jurč.).
Pleteršnik
Pleteršnik
izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
iztíkati, -tȋkam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.-Cig. (T.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 24
- Naslednja »
Število zadetkov: 470
Dostopnost